Varčujmo skupaj: Sline se že cedijo

Jeseni 2011, ko je švicarska centralna banka napovedala valutno kapico za svoj frank, so v Sloveniji poslujoče banke radostno napovedovale znižanje obrokov za odplačevanje posojil, ki so vezana na frank. To se je tudi zgodilo, in komur takrat ni potegnilo, da mora kredit konvertirati na podlago iz evrov, skromni gospodinjski varčevalci ne bomo pošiljali izrazov sožalja, ker se mu je ob sprostitvi kapice obrok posojila povečal. Seveda ne bomo svoje naklonjenosti izražali niti bankirjem, ki jih je domača centralna banka opozarjala na tveganja takšnih posojil, pa niso s prstom mignili.

Ampak težko, na primer, sočustvujemo tudi s takšnimi reveži, kakor je bil oni, ki je ta teden na televiziji tarnal, da je najel kredit v višini 250.000 švicarskih frankov, njegova »mamica«, prav tako se je izrazil, pa še enega, za katerega je morala mesečno odplačevati po 600 evrov, in bosta zdaj oba plačevala, da bo veselje. No, če se je lahko zadolžil na podlago četrt milijona frankov in če lahko mati, morda celo kakšna upokojenka, odplačuje še en njegov kredit, gotovo ne hodita naokoli lačna in bosa.

Nas, domače varčevalce v nogavicah, precej bolj skrbi kaj drugega. Recimo, da bo v Sloveniji kmalu polovica zaposlenih delala kot prekarna delovna sila in da pod pragom revščine živi šestina prebivalcev z otroki vred, pri tem pa je desetina državljanov socialno ogroženih.

Ta teden nam je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pokazala čokolado. Po njenih ocenah je slovensko gospodarstvo lani v primerjavi z letom prej BDP povečalo za 2,7 odstotka. No, ni še niti pet mesecev tega, kar nam je EBRD za leto 2014 napovedovala le 0,7-odstotno rast. Za letos EBRD Sloveniji napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, medtem ko nam je septembra lani za leto 2015 obetala le enoodstotno rast.

V skupini držav, ki jih EBRD vodi pod srednjeevropskimi in balkanskimi (Hrvaška, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija), bo letos le Hrvaška imela manjšo rast od Slovenije. Zato je izboljšanje napovedi sicer dobra novica, ne pa morda prešerna, kakor razglašajo politiki in nekateri mediji. Pa tudi če se bodo napovedi EBRD za Slovenijo vsaj približno uresničile (saj smo opisali, kako zanesljive so − bolj malo), bo to le malo olajšalo delo vladi in finančnemu ministru. Prej in bolj zagotovo bo pocedilo sline mrežam in elitam, ki bodo še naprej širile nevarno prepričanje, da slovenski delavci ne potrebujejo sindikatov, ker samo zgago delajo, da je delovna sila pri nas menda predraga in da je delo preveč obdavčeno, socialni transferji in zdravstvo pa preobsežni.

Če bo torej od višje rasti BDP komu kaj kanilo v žep, ne bo nam, skromnim gospodinjcem. Z mlečno čokolado se ne bomo sladkali. Pohrustale jo bodo politične in kapitalistične elite. Nam bodo privoščili kvečjemu kakšno drobtinico grenke čokolade za kuhanje.

Pišite na brane.piano@delo.si