Varčujmo skupaj: Srečno noro leto

Mnogi so se smejali, ko je bivši minister Križanič tudi v časih največje krize v Sloveniji oporekal alarmantnim napovedim o makroekonomskem kolapsu Slovenije in opozarjal na uspešne izvoznike, rast izvoza, pozitivno bilanco s tujino in njen prispevek k ekonomiki države. Pritegnili smo mu v tem norčavem blogu tudi mi, gospodinjski varčevalci. Mi, ki smo pod vtisom vsesplošne panike in črnih napovedi večine domačih ekonomistov pet let svoje skromne prihranke za nov pralni stroj, za notranji oplesk in za nov računalnik zadržali v nogavicah.

Kaj pa so zaradi domače depresije s Slovenijo počeli finančni trgi? Zahtevane donose na državno zadolževanje so nabili v nebo. Ne ljubi se nam računati, a takole preko palca je jasno, da nam bo takratno zadolževanja zaradi visokih obresti iz proračuna odneslo nekajkrat več stotin milijonov evrov, kot pa jih lahko Cerar, Mramor, Počivalšek in ostali prihranijo z zadrževanjem plač v javnem sektorju, poberejo z davčnimi blagajnami in zaslužijo z razprodajo državnih podjetij. Najdražja v ekonomiji je psihologija ljudskih množic, politiki pa niso na svetu le zato, da neuspešno sestavljajo vzdržen proračun, ampak, da skrbijo za dobro razpoloženje in občutek sreče med gospodinjskimi varčevalci.

Zdaj se kaže, čeprav nam to dosti ne pomaga, da smo imeli skupaj s Križaničem prav. To, četudi ga ne omenja, priznava tudi finančni in do nedavnega še gospodarski minister Mramor. Ni še mesec dni tega, ko je v Sobotni prilogi pogumno napovedal zadolževanje Slovenije za dodatno debelo milijardo evrov zadolževanja države v letu 2015, s katero bo treba spodbuditi gospodarsko rast. Milijarda je tudi približno toliko, kolikor nas zdaj stanejo dragi donosi. Pa bi je ne bilo, če ne bi politiki in ekonomisti tri, štiri leta družno razlagali, kako bomo pristali na kakšnem otoku v Grčiji.

In če je Mramor pred manj kot mesecem dni na podlagi podatkov do letošnjega septembra razlagal, da Slovenija pozitivno preseneča Evropo po vztrajni rasti, so podatki za oktober in november še bolj spodbudni. Ob koncu novembra je tudi vladni urad za makroekonomske analize in razvoj moral ugotoviti, da se slovenski izvoz še kar povečuje, da BDP še kar raste in da začenja okrevati tudi domača potrošnja. Celo gradbeništvo, da začenja okrevati. A so takoj dodali, da na račun »črpanja« evropskega denarja, ki ga bo enkrat konec. Pa kaj? Bomo pa gospodinjski varčevalci morda spet začeli zidati, če se bodo cene unesle.

Vsekakor pa velja ugotoviti, da prijetni trendi niso zasluga domače fiskalne politike ali kakšnega gospodarsko ugodnega okolja. Če vrednost rublja pada v Rusiji, kamor gre precej domačega izvoza, proti ameriškemu dolarju pada tudi vrednost evra, kar se lahko kompenzira. Še naprej pada tudi cena nafte oziroma goriv. Karkoli torej vlada predvideva za letno bilanco 2014 in načrtuje za državno bilanco 2015, bo izpadlo še malo boljše. Pri nas nimamo sposobne države, ampak imamo neznansko srečo. Naj tako ostane tudi v letu 2015.

Pišite na brane.piano@delo.si