Važno je imenovati se Baloh

Priimek Baloh v Sloveniji ni neznan. Po statističnih podatkih je bilo lani 481 ljudi s tem priimkom. Njegov najbolj znani predstavnik, igralec Miha Baloh, ga je prenesel tudi čez naše meje z likom negativca v treh nemških vesternih o Vinetuju. S priimkom Baloh v srednji Evropi nimajo težav. Dr. Harald Baloch iz Avstrije mi je povedal, da ve za nekaj slovenskih Balohov, ki da so večinoma v umetniških poklicih, pa tudi za nekaj Balochov romskih korenin, ki prihajajo iz Madžarske in občasno igrajo na ulicah južnoavstrijskih mest.

Dva takšna soimenjaka je spoznal, ko sta igrala violino pod oknom njegove pisarne. Bila sta navdušena, ko se jima je predstavil kot Baloch; žarečih obrazov in iskrečih črnih oči sta mu razložila, da so pravzaprav vsi bratje, saj da njihov skupni priimek izvira iz Baločistana, pakistanske pokrajine, ki na severu meji na Afganistan. Polovico prebivalcev province sestavljajo ponosni Balochi, ki jih je veliko tudi v sosednjem Afganistanu. Moj avstrijski znanec je to vedel, saj mu je njegov priimek nekoč med potovanjem po Afganistanu prihranil manjšo nevšečnost, ker so bili policisti, s katerimi je prišel v stik, tudi iz ljudstva Baloch. Laični uslužbenec škofije v Gradcu se ni obotavljal novopečenima sorojakoma ali morda že kar sorodnikoma izpolniti skromne želje. Napisal jima je povabilo z uradnimi insignijami škofije na nekakšen ulični koncert čez nekaj mesecev, da umetnika med muziciranjem ne bi imela težav z avstrijsko policijo. Tu pač ni vsak policist Baloch.

Čez nekaj mesecev so ga poklicali z meje, češ da imajo dva Roma z njegovo poverilnico. »Res je,« je potrdil dr. Baloch, »v čem je problem?« »Fanta trdita, da je poln avto češkega kristala darilo za graškega škofa,« je odvrnil glas iz slušalke.

Čez nekaj dni je srečal umetnika na ulici pod oknom svoje pisarne. Postrani sta ga pogledala in starejši je izustil: »Vaši papirji so zanič«, ter igral naprej.