DrogArtova kolumna: Več sonca ... večja uporaba drog?

Marsikdo niti ne pomisli, da alkohol spada med droge, ki spreminjajo psihofizično stanje telesa.

Objavljeno
26. april 2016 11.06
Anja Mihevc
Anja Mihevc

Druženje je ena izmed prijetnih aktivnosti, ki z začetkom pomladi dobi svoj pravi čar. Ta letni čas, nabit z več pozitivne energije, je čas, ki ga radi izkoristimo za preživljanje s svojimi prijatelji, z naravo, ki se je prav tako ravno začela prebujati.

Z lepšim vremenom so povezana tudi druženja v naravi, na domačem vrtu z dobro družbo, hrano in pijačo. Takšni dogodki nam vzbujajo prijetne občutke, zato jih vedno znova radi obnavljamo. Z druženjem pa je povezana tudi uporaba drog, kamor spada tudi pitje alkoholnih pijač, predvsem piva, ki se poveča med sezono piknikov.

Uživanje alkohola v današnji družbi velja za nekaj povsem običajnega; marsikdo niti ne pomisli, da alkohol spada med droge, ki spreminjajo psihofizično stanje telesa. Ker je družbeno zelo sprejet, se nanj ne gleda kot na nekaj »problematičnega«. Velikokrat niti ne razmišljamo, ali nam alkoholna pijača v nekem trenutku sploh prija. Ne sprašujemo se, ali nam nekaj odgovarja, ker smo tako navajeni, ker želimo energijo ali zato, ker to res potrebujemo.

Podobno pa je tudi z uporabo drugih (prepovedanih) drog. Običajno so z njo povezani navada, dogodek, dobri spomini, občutki, družba ipd. Alkohol se običajno jemlje preveč zlahka, medtem ko druge droge spadajo v bolj »posebno ali nevarno« kategorijo. Pa vendar, vsaka psihoaktivna substanca spreminja človekovo psihofizično stanje.

Tudi v okviru DrogArt centra za svetovanje in psihoterapijo opažamo, da se takrat, ko se približuje lepše vreme in se začenja sezona »piknikov«, poveča uporaba drog (pitje alkohola, ki velikokrat potegne s seboj še uporabo drugih psihoaktivnih snovi). Več druženja aktivira dobre spomine in občutke ter pozitivno energijo, ki nas lahko zelo hitro vržejo v spontane, nepremišljene odločitve, kljub verjetno že prej sklenjenim obljubam o spremembah.

Občasna uporaba drog (tudi pitje alkohola) je manj tvegana, če vsak pri sebi ve, zakaj pije in ali mu to v tistem trenutku zares prija. Dobro je poznati sebe, svoje meje, občutke ter se v vsaki situaciji, o kateri doslej nismo veliko razmišljali, vprašamo, kje smo in kaj si želimo. Če človek pozna odgovor na ti dve vprašanji, potem je lahko uporaba drog manj tvegana. Kljub temu pa najbolj drži dejstvo, da je najmanj tvegana uporaba drog neuporaba.

***
Anja Mihevc je univ. dipl. socialna pedagoginja, specializantka psihoterapije transakcijske analize, več let dela na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi (terensko delo, svetovanje, predavanja ipd.).

***

DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.

V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.

Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.