Virus tudi na podstrešju
Še pred poletjem bomo vedeli, kako je z virusi, tudi s tistimi, ki ne mutirajo nikoli.
Odpri galerijo
Sidro kot spomenik morju z zlomljenim krakom. Zasluge za sidro ima njegov lastnik Lean Fonda. Foto Boris Šuligoj
Še sreča, da so odkrili okužene tudi pri nas. Ne zaradi vseh obolelih, ampak zaradi vseh trpečih Slovencev, ki nikakor niso prenesli negotovosti v čakanju te pošasti. Saj niso verjeli nikomur več, vsi so ga že imeli, samo mi ne. Čutili so se prikrajšane, ogoljufane, del politično vodenega eksperimenta. In ko so okuženi začeli padati kot zrele hruške s poletnega drevesa, so bili še bolj prepričani, da je res šlo za eksperiment in da smo tudi Slovenci skupaj z vsem svetom samo poskusni zajčki neke zarote. Še dodatno srečo imamo v Sloveniji, ker smo zamenjali oblast in dobili Batmana (ki sicer nima zveze z netopirji, da si ne bi kdo drznil), ki ve vse o tem, kako se streže narodu v krizi.
Na tej točki ne moremo mimo izjav treh mojstrov na virusno temo. Novi mandatar je takoj vzel stvari v svoje roke in se začel dokazovati tudi na infektološkem področju. Dejal je: »Slovenski epidemiologi so do zdaj testirali premalo ljudi, zaradi česar bomo imeli resnejše posledice, kot bi jih imeli v primeru večje ažurnosti, pravočasnejših in temeljitejših priprav.« Ta Janševa kritika velja seveda samo za Slovenijo, kajti v precej večji Madžarski (da o Vatikanu in Slovaški ne govorimo), kjer so svoje obolele našli še pozneje kot Slovenija, ta kritika očitno noče veljati.
Eden bolj cenjenih slovenskih infektologov Andrej Trampuž, ki služi kruh v Berlinu in je sicer vedno oster kritik slovenskega zdravstva, je v tem primeru (nasprotno od Janše) precej prijaznejši: »Tokrat je treba slovenske strokovnjake res pohvaliti. Če bodo tako delali še naprej, bo Slovenija res lahko vzor drugim državam, kar me kot Slovenca zelo veseli,« je povedal Igorju Bergantu v Odmevih in ga povsem zmedel s pohvalo. (Slovenci imamo resne težave s pohvalami.)
Za vse, ki se bodo težko odločili med politično-znanstveno Janševo razlago dejstev in mnenjem slovenskega »ausländer« infektologa v berlinski bolnišnici Andreja Trampuža, ponujamo še tretjo možnost: alfo in omego svetovnega nogometa Jürgena Kloppa, guruja zdravorazumarske miselnosti, ki se mu klanjajo milijoni iz svetovne Cerkve sv. Nogometa. Ko ga je novinar vprašal, ali sta on ali njegov Liverpool kaj zaskrbljena zaradi virusa, mu je Klopp odgovoril: »Česar res ne maram v življenju, je, da bi bilo mnenje nogometnega menedžerja pomembno o tako resnih vprašanjih. Ne razumem, zakaj bi moral to vedeti jaz. In sploh ni pomembno, kaj znani ljudje rečejo o virusu. O stvareh moramo govoriti na pravi način. In ne, da govorijo ljudje, ki nimajo trohice znanja o tem, kot denimo jaz. Zakaj jaz? Nosim čepico in nisem obrit. Poznavalci naj povedo ljudem, kako naj ravnajo! Če bodo rekli, naj igramo nogomet, ga bomo igrali, ker bodo o tem odločili kompetentni.«
Evo, zdaj pa sami izberite, ali vam misel katerega od teh treh superfinalistov kaj pomeni.
In če kdo do zdaj še ni vedel: sprijazniti se bo treba, da obstajajo virusi in bakterije. In s tem, da virusi mutirajo. Privoliti bo treba tudi v zgodovinsko dejstvo, da so v zgodovini ljudi morile številne kuge in da je španska gripa po prvi svetovni vojni pobila od 50 do 100 milijonov ljudi, torej več, kot jih je umrlo v nesmiselni vojni, 500 milijonov pa jih je bilo okuženih.
Vedenje množic ob tokratni epidemiji je razkrila, da poleg slavnih wuhanskih virusov obstaja še najmanj eden, ki napada možganske celice. Problem je samo to, da zanje nimamo testov.
Ob dnevu pomorstva so postavili 12 ton težko sidro, ki krasi novo upravno stavbo Uprave za pomorstvo. Sidro je več kot deset let ležalo na morskem dnu, nedaleč od portoroških solnih skladišč, kamor ga je pripeljal podjetnik Lean Fonda. Staro sidro ene od ladij Coste Crociere je mogočen spomenik. Še posebno zato, ker ima zlomljen en sidrni krak in priča o tem, kako nevaren je pomorski poklic. Zlomljeno sidro v Kopru simbolično priča tudi o tem, v kako uničujočem mlinu se je znašlo slovensko pomorstvo. Če narod ne ve, zakaj ima morje, si ga verjetno ne zasluži. Mogoče ga zato ta narod daruje vsakomur, ki pride mimo. Neslavno odgovorni se bodo sicer zapisali v zgodovino. Tako kot se bo minister Zvone Černač, ki je 8. marca 2013 izjavil, da drugi tir ne bo rentabilen niti, če Luka za 30-krat poveča pretovor. A kaj nam to pomaga! Še preden bo poletje dobro zakurilo, bomo vedeli, kako je z virusi. S tistimi, ki mutirajo, in tistimi, ki ne mutirajo nikoli.
Na tej točki ne moremo mimo izjav treh mojstrov na virusno temo. Novi mandatar je takoj vzel stvari v svoje roke in se začel dokazovati tudi na infektološkem področju. Dejal je: »Slovenski epidemiologi so do zdaj testirali premalo ljudi, zaradi česar bomo imeli resnejše posledice, kot bi jih imeli v primeru večje ažurnosti, pravočasnejših in temeljitejših priprav.« Ta Janševa kritika velja seveda samo za Slovenijo, kajti v precej večji Madžarski (da o Vatikanu in Slovaški ne govorimo), kjer so svoje obolele našli še pozneje kot Slovenija, ta kritika očitno noče veljati.
Eden bolj cenjenih slovenskih infektologov Andrej Trampuž, ki služi kruh v Berlinu in je sicer vedno oster kritik slovenskega zdravstva, je v tem primeru (nasprotno od Janše) precej prijaznejši: »Tokrat je treba slovenske strokovnjake res pohvaliti. Če bodo tako delali še naprej, bo Slovenija res lahko vzor drugim državam, kar me kot Slovenca zelo veseli,« je povedal Igorju Bergantu v Odmevih in ga povsem zmedel s pohvalo. (Slovenci imamo resne težave s pohvalami.)
Za vse, ki se bodo težko odločili med politično-znanstveno Janševo razlago dejstev in mnenjem slovenskega »ausländer« infektologa v berlinski bolnišnici Andreja Trampuža, ponujamo še tretjo možnost: alfo in omego svetovnega nogometa Jürgena Kloppa, guruja zdravorazumarske miselnosti, ki se mu klanjajo milijoni iz svetovne Cerkve sv. Nogometa. Ko ga je novinar vprašal, ali sta on ali njegov Liverpool kaj zaskrbljena zaradi virusa, mu je Klopp odgovoril: »Česar res ne maram v življenju, je, da bi bilo mnenje nogometnega menedžerja pomembno o tako resnih vprašanjih. Ne razumem, zakaj bi moral to vedeti jaz. In sploh ni pomembno, kaj znani ljudje rečejo o virusu. O stvareh moramo govoriti na pravi način. In ne, da govorijo ljudje, ki nimajo trohice znanja o tem, kot denimo jaz. Zakaj jaz? Nosim čepico in nisem obrit. Poznavalci naj povedo ljudem, kako naj ravnajo! Če bodo rekli, naj igramo nogomet, ga bomo igrali, ker bodo o tem odločili kompetentni.«
Evo, zdaj pa sami izberite, ali vam misel katerega od teh treh superfinalistov kaj pomeni.
In če kdo do zdaj še ni vedel: sprijazniti se bo treba, da obstajajo virusi in bakterije. In s tem, da virusi mutirajo. Privoliti bo treba tudi v zgodovinsko dejstvo, da so v zgodovini ljudi morile številne kuge in da je španska gripa po prvi svetovni vojni pobila od 50 do 100 milijonov ljudi, torej več, kot jih je umrlo v nesmiselni vojni, 500 milijonov pa jih je bilo okuženih.
Vedenje množic ob tokratni epidemiji je razkrila, da poleg slavnih wuhanskih virusov obstaja še najmanj eden, ki napada možganske celice. Problem je samo to, da zanje nimamo testov.
Ob dnevu pomorstva so postavili 12 ton težko sidro, ki krasi novo upravno stavbo Uprave za pomorstvo. Sidro je več kot deset let ležalo na morskem dnu, nedaleč od portoroških solnih skladišč, kamor ga je pripeljal podjetnik Lean Fonda. Staro sidro ene od ladij Coste Crociere je mogočen spomenik. Še posebno zato, ker ima zlomljen en sidrni krak in priča o tem, kako nevaren je pomorski poklic. Zlomljeno sidro v Kopru simbolično priča tudi o tem, v kako uničujočem mlinu se je znašlo slovensko pomorstvo. Če narod ne ve, zakaj ima morje, si ga verjetno ne zasluži. Mogoče ga zato ta narod daruje vsakomur, ki pride mimo. Neslavno odgovorni se bodo sicer zapisali v zgodovino. Tako kot se bo minister Zvone Černač, ki je 8. marca 2013 izjavil, da drugi tir ne bo rentabilen niti, če Luka za 30-krat poveča pretovor. A kaj nam to pomaga! Še preden bo poletje dobro zakurilo, bomo vedeli, kako je z virusi. S tistimi, ki mutirajo, in tistimi, ki ne mutirajo nikoli.
