Vogal s tremi črticami

V teh pasjih dneh, ko se niti najbolj črnogledi kronisti ne spomnijo, da bi bilo kdaj tako vroče, sem se z družino umaknil ob reko. V neki čudoviti mali kamp, v čudoviti dolini, ki ima pravzaprav eno samo hibo. Nobenega pametnega signala ni tam. Tisti bregovi so tako redko poseljeni, da najbližji repetitor, če je res dobro razpoložen, ponuja komaj kakšno črtico. Stvar ekonomije pač. Čudovita mala zagata, ki omogoči, da se tudi izpričani naturalisti, med katere vsled samooklica spadam tudi sam, zavemo, da smo kdaj pa kdaj le pozerji. Miha Šalehar. Ko si nekaj časa motril tisti hektar ali dva prostora, ki zamejuje kamp, si nehote dojel, da na gibanje množice vpliva nekakšen bizaren fenomen. K enemu vogalu hiše, ki ni bil niti v senci, niti najbliže stranišču, niti ni ponujal razgleda ali ...