Tiskane izdaje
V legendarni pristaniški četrti St.Pauli v Hamburgu, kjer »domuje« tudi drugoligaški nogometni klub z bogato navijaško (in prvoligaško) tradicijo, je nogomet, sveta igra, igra sveta, zopet napisal lepo in univerzalno zgodbo, ki presega politične in ideološke okvire in, predvsem, omejitve. Omejitve, ki so z razmahom rasizma, ksenofobije in novodobnega fašizma grobo posegle v ostanke humanizma in svobodne družbe ter tisoče in tisoče ljudi na begu pred vojnami obsodile na – smrt.
Aktivisti in nekdanji nogometaši iz St.Paulija so se poleti 2015 odločili pomagati beguncem in migrantom, ki so jih mestne oblasti v Hamburgu vrgle na cesto. Pred dobrimi štirimi leti, sredi zime, je namreč v mesto na severu Nemčije iz Lampeduse, italijanskega otočka, ki je že pred desetletjem postal metafora begunskih usod in bil priča številnim, skoraj neopisljivim človeškim tragedijam v (so)režiji evropske (proti)begunske in (proti)migrantske politike, prispelo tristo beguncev. Večina jih je bila iz zahodne in podsaharske Afrike, na Lampeduso – in kasneje v Hamburg – pa so preko Sredozemlja, množičnega grobišča, pripluli iz Libije. Iz v vojni opustošene in z rasizmom ter ekonomskim oportunizmom prežete Libije, kjer so begunci in migranti (še posebej afriški) na moderni sužnjelastniški tržnici že davno postali tržno blago in orodje velikih političnih manipulacij.
Beguncem, ki so iz južne Italije prispeli na sever Nemčije, so mestne oblasti ponudile začasno zatočišče. Ko se je zima končala, so bili ljudje prisiljeni oditi na ulice. Prepuščeni so bili samim sebi. Mestni senat je zahteval, da se v skladu z drugim dublinskim sporazumom (Dublin II) vrnejo v Italijo, državo njihovega vstopa v Evropsko unijo. Lokalno prebivalstvo se s takšnim ravnanjem mestnih oblasti ni strinjalo. Lokalna cerkev je osemdesetim beguncem ponudila namestitev. Pomoč so ponudili tudi organizirani navijači nogometnega klub St.Pauli. Kmalu za njimi se je »vmešal« tudi sam klub.
V Hamburgu se je rodil nogometni klub FC Lampedusa, za katerega igrajo le begunci in migranti. Tisti z dokumenti in tisti brez njih. Tisti, ki živijo v begunskih taboriščih in tisti, ki jim je v Nemčiji uspelo na novo zagnati svoja porušena življenja. Tisti, ki so na »varni strani«, in tisti, ki jih lahko nemške oblasti že – dobesedno – jutri deportirajo iz Evrope, kar se nogometašem begunskega nogometnega kluba zadnje mesece dogaja čedalje pogosteje. »Tu smo, da igramo nogomet. Tu smo, da ostanemo. Pri nas lahko igra vsakdo,« je eden izmed sloganov pisanega nogometnega moštva, ki v zadnjem letu gostuje po evropskih prestolnicah, prejelo pa je tudi posebno nagrado mesta Barcelone.
Igralci NK Lampedusa trenirajo enkrat tedensko, čez vikend pa igrajo prijateljske tekme in turnirje. Njihove treninge, na katerih lahko sodelujejo vsi begunci in migranti, ki so dopolnili šestnajst let, vodi pet trenerk, ki so del klubskega pogona FC St.Pauli, organizatorji izjemno uspešnega nogometno-humanističnega projekta pa pravijo, da želijo s svojim zgledom vplivati tudi na evropsko – in nemško – politiko do beguncev. »NK Lampedusa Hamburg želi ozaveščati in pozornost usmeriti k zlu evropske begunske politike,« sporočajo fantje in punce iz St.Paulija.
Ismail, Fernando, Muto, Muktar, Kadir, Nicki, Manuel, Driton, Denis, Ntaous, Farzad in ostali nogometaši NK Lampedusa, naj se igra začne!
