Zasavska Hvalnica Norosti: Dnevi navdušenja

Marjan Dolinšek, Cerarjev poslanec iz Zasavja, je v svoji volilni bazi v Zagorju požel salvo navdušenja, ko je v državnem zboru predlagal še en državni praznik. Marjan, tudi borec za Kumljansko v desetdnevni vojni 1991. leta in njen veteran, je 25. oktober izbral za dan suverenosti. Takrat je pregnal še zadnjega sovraga iz dežele.

Ko so Zagorjani slišali, da ta dan ne bi bil tudi dela prost, so bili takoj malce manj navdušeni nad Marjanom. Poznam pa jih kar nekaj, ki so se vprašali, ali je Marjan na državi svojo puško, no, puščico že kdaj ošilil tudi v bran ustavni pravici Zasavcev do življenja v zdravem okolju brez nenehnih vdorov drugih elementov v motnjo kisikovega ravnotežja. Nekako tako Josif Brodski reče vonju. Od silovitosti vdora žvepla, dušika, ogljika, pa še česa, pravi, pa je odvisno, ali govorimo o vonju, zadahu ali smradu. Predlagam, da poslanci najprej preženejo tovrstne vdore in nato glasujejo za nov praznik: Dan navdušenja. Od poenotenja o tem, ali so pregnali bolj vonj, bolj zadah ali bolj smrad, pa naj bo odvisno, ali bo tudi dela prost. Zdaj je na potezi - Marjan ...

Glavnina Zasavcev pa se še vedno raje ukvarja z iskanjem odgovora na "zakaj drugi lahko, mi pa ne". Zasavci! Se znajo delat' Francoze. Pa je že Nemec Goethe svaril pred pretiranim navdušenjem. Zanj to pač ni bila stvar, s katero bi se človek lahko dolgo grel. Ne vem pa, ali je imel pri tem v mislih gume, plastiko ali olja ...

Zakaj Trbovci lahko, oni pa ne, se, slišim, sprašujejo v Zagorju. Zakaj, namreč, Trbovci na Izlakah lahko obesijo jumbo plakat za fešto, oni pa ne. Zakaj sosedje mečejo d'nar stran, oni pa ne in zakaj se trbovska županja Jasna Gabrič v združenju občin bori proti klestenju povprečnin za občine, njihov Švagan pa kar sam od sebe povprečno varčuje, in zakaj gre potem Gabričeva za nagrado v Bruselj v vlogi posvetovalnega trupa, eeh, telesa pri sprejemanju evropske zakonodaje, njihov župan pa lahko kar od doma pripelje v Zagorje evropske milijone? Kdo ima tu koga za norce: država Evropo ali Trbovlje državo?

Če vprašate mene, so Zagorjani neupravičeno nenavdušeni nad trbovskim pohodom na Bruselj. Oni bi tudi poslali svojega župana na tuje, če bi počrpal skoraj pol manj evropskega denarja na enega občana kot recimo Hrastničani, ki jih je za povrh skoraj pol manj. Učiti se na napakah doma, je najdražje. Če že, naj raje manj ostane državi in Bruslju.

Ker se Zagorjani nikoli ne primerjajo s slabšimi, so, slišim, vrgli oko precej dlje od Bruslja: v Peru. Na perujske jumbo plakate. Ki so v resnici posebne oglaševalske table za srkanje umazanije. Za zdaj iz zraka. Čistilna sposobnost ene table je enaka 1200 drevesom. Zagorjani so navdušeni. Čeprav še ne do tiste mere kot Trbovci. Oni svojega župana nočejo imeti v Limi. Glede na to, da je 1200 dreves približno toliko, kolikor debel poganja v tisti Macerlovi hosti, ki meji na Lafarge, so v Zagorju izračunali, da lahko Švagan posvetovalno vlogo odlično in v duhu varčevanja opravi tudi kar v Ravenski vasi. Pa še vsem bo ostalo več: njim, regiji, državi in Bruslju.