Zasavska hvalnica norosti: K‘r, k‘r!

»Na ministrstvih jih je toliko, mi pa tu gagamo,« je državne uradnike ošvrknila prva trbovska gospodična Gabrič.

Objavljeno
18. april 2018 06.30
Posodobljeno
18. april 2018 08.33
Veterinarsko urejene mlade muce iščejo ljubeče posvojitelje. Telefon: 051-314-102.
Tanja Ribič, Trboveljčanka, je v nanizanki Naša mala klinika pred leti enkratno upodobila direktorico, ki je pod črto vedno zahtevala samo eno: da ima vsak tretma na kliniki ekonomsko računico. V svoji neznosnosti je znala v hipu, četudi je samo zaslutila, da ima lahko korist, obrniti ploščo in postati poosebljena prijaznost. Vselej težavna s pacienti in zadirčna z zdravniki se je v eno samo nežnost prelevila v komunikaciji s »financministrom«, pa še to le takrat, ko je obljubil denar. Takrat je sladko vabila za mizo s koketirajočim smehljajem do ušes:« K'r, k'r …« Koketirala je z denarjem, seveda, ne z moškim. Bilo je kot v starih časih, ko je soseda v knapovski koloniji kuram prinesla koruzo: »K'r, k'r …« Če naslednjega jutra ni bilo jajc, je soseda obrnila ploščo in namesto koruze je frčalo perje.
 
Na nanizanko in sosedov kokošnjak sem se spomnila na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Trbovljah. Tudi prva gospodična Gabrič je svetnike in občinske šefe kar najbolj prijazno vabila k razpravi oziroma za govorniški pult. »K'r, k'r,« je spodbujala. Ko je beseda nanesla na državo, pa je v hipu obrnila ploščo in iz nje se je usul plaz gneva, da bi bilo bolje, če na državi kdo kdaj ne bi delal. Ker ta država vse preveč zadev prelaga na lokalce. Pojasnila je: »Bi imeli v lokalnih skupnostih manj težav. Na ministrstvih jih je toliko, mi pa tu gagamo …« Nekaj svetnikov je zastriglo z uhlji, sporočilo je bilo jasno: trboveljska Jasna letos očitno še ne bo kandidirala za državni zbor … Bo raje še kakšen mandat gagala v Trbovljah …
 
Zamere, ki so jih imeli do države in državnih uradnikov, celo državnikov v času najhujših bitk okrog Lafargea, pa so plemenito opustili v Zagorju. Na osrednjo prireditev praznika upora proti okupatorju so povabili človeka, ki so se ga v Trbovljah že predlani branili kot vampir česna: samega vrhovnega poveljnika oboroženih sil predsednika Boruta Pahorja. Če bo za 27. april v dvorani še prvi Zagorjan Matjaž Švagan, bo v Zagorju kot v dobrih starih časih Janeza Drnovška. Kar pomeni: ves državni vrh. No, skoraj, če upoštevamo, da premiera več nimamo, parlament pa smo razpustili. Slišim namreč, da interesna skupina lokalnih interesov v državnem svetu za podpredsednika snubi Švagana … To bo najbrž tolažba za izgubo, ki jo bo utrpelo Zagorje z nameravanim odhodom direktorja občinske uprave Rudija Medveda med Šarčeve poslance. Toda, pozor, slišim, da v Zagorju gre naprej, Švaganovem združenju za napredek Zasavja, ne bodo jokali za njim. Morda bo kakšna solza stekla na občini. Razumljivo, pravzaprav. Prvi Zagorjan ima zadnja leta to srečo, da nikoli ni dolgo brez – zveri. Ko iz «lovišča »odide stara, se vanj takoj ujame nova - zver. Ko je z občine odšel (Janez) Volk, je prišel (Rudi) Medved …
 
Podobno je s ščukami in krapi. V množici krapov, pravijo, je vedno dobro imeti kakšno ščuko … To najbolje ve tajnik Zensa Božo Dukič, ki se že dolgo bori za hidroelektrarne na srednji Savi, zaradi česar ima tu in tam občutek, da je med savskimi sulci na trenutke morda celo preveč ščuk. Občutek odvečnosti ga je nazadnje prevzel, ko v državnem zboru niti zasavske poslanke niso podprle zasavskega sulca, pardon, Desusovega Ivana Hršaka. Človek je zaman poskušal prodreti z zakonom o srednji Savi. Gospoda Dukiča zdaj zelo skrbi izguba identitete savskih ščuk. Če so proti srednji Savi, so torej za NEK 2? Le kdaj so obrnile ploščo?