Zgodbe izpod Triglava: Hitenje za izjemo

Na ministrstvu za okolje in prostor bodo za legalizacijo črne gradnje – preglobokega akumulacijskega bazena, ki so ga zgradili v sklopu ureditve biatlonskega centra na Pokljuki – naredili izjemo v zakonu o TNP. Čeprav je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen napovedala, da bodo jeseni začeli postopek za spremembe zakona o TNP, bodo z legalizacijo črne gradnje pohiteli in jo po napovedih ministrstva obravnavali prednostno in po skrajšanem postopku. O tem, da je Smučarska zveza Slovenije (SZS) kot investitorica deset milijonov evrov vredne ureditve biatlonskega centra na Rudnem polju samovoljno in mimo gradbenega dovoljenja – to je dovoljevalo meter globok bazen, in ne tri metre – zgradila preveliko akumulacijo, na ministrstvu zdaj ne govorijo. Pojasnjujejo le, da je bila »akumulacija predmet financiranja evropske kohezijske politike, za kar je treba zagotoviti trajnost«.

V pravni državi velja, da morajo biti predpisi sprejeti po določenem postopku vnaprej in ustrezno objavljeni, šele nato začnejo veljati. Tako bi moral zakon o TNP veljati tudi za SZS. In je veljal, dokler niso na SZS ugotovili, da njihova samovolja pri gradnji bazena, čeprav utemeljena z večjo potrebo po vodi za zasneževanje biatlonskega centra, nima zakonskega pokritja – niti kot akumulacija za zasneževanje biatlonskega centra, niti kot požarni bazen, niti kot napajalnik za živino, v kar so na zvezi akumulacijo želeli formalno prekrstiti, da bi zadostili zakonskim zahtevam. Bazen bi po odločitvi inšpekcije SZS morala zasuti oziroma zmanjšati, pa tega ni naredila. Zato se je že dlje časa nakazovalo, da bi bila lahko edina možna rešitev za legalizacijo sprememba zakona.

Biatlonci nedvomno potrebujejo svoj center, ki tudi v obdobju brez snežnih padavin lahko normalno obratuje, če le imajo na voljo dovolj velik akumulacijski bazen. Toda Darku Kuzmiču so konec leta 2013 ob Bohinjskem jezeru porušili hišo, ker je bila črna gradnja, in takrat država ni pokazala niti najmanjšega razumevanja za stisko državljana. »Zakon je zakon,« so modrovali inšpektorji, ki o »trajnosti«, o kakršni zdaj v zvezi z bazenom na Pokljuki govorijo na ministrstvu, očitno niso kaj dosti slišali.

Pričakovanje ministrstva za okolje, da bo zakon o TNP več sprememb dočakal leta 2019, se zdi negotovo. Prihodnje leto se obetajo državnozborske volitve, ki lahko pripeljejo do spremembe političnih silnic v državnem zboru in tudi na okoljskem ministrstvu. Zato se zdaj ministrici Majcnovi mudi, da bi bazen legalizirala pred volitvami, si s tem pripela medaljo za zasluge in pri smučarjih pridobila kakšno politično točko.

A sporočilo napovedane »prednostne« spremembe zakona je jasno: velikim igralcem se zakonodaja lahko napiše na kožo, malim ljudem nikoli.