Prva slika. Dijak osredotočeno posluša učiteljico, njene besede skoraj požira, kot da bi prerokovala najgloblje modrosti. Morda pripoveduje o vrednotah sožitja in miru, morda razlaga matematično formulo. Kaj pišem? Zgodbo, ki govori o tem, kako poklic učitelja v kitajski družbi ostaja med najbolj cenjenimi. To ni kulturna kurioziteta, fenomen, ki bi svobodno lebdel v zraku brez konteksta in pomena. Je posledica velike stave kitajske države na jokerja izobraževanja. Visok družbeni status učiteljev in akademikov je rezultat sistemskega vlaganja v avtoriteti usposobljenosti in znanja, ki nista po naključju postali stebra precizno načrtovane kitajske modernizacije. Skriva se v načinu, kako Kitajci izobraževanje razumejo kot gradnik osebnega in kolektivnega razvoja, uporabna lekcija za nas, ki smo razvrednotili večino poklicev in v tujino odgnali najnaprednejše znanje?
| Kolumne
Komentarji