Abanka pet pred dvanajsto

Rezultat politične akcije pet pred dvanajsto bosta kratkoročna ubranitev banke in znižanje njene vrednosti.

Objavljeno
12. junij 2019 06.00
Posodobljeno
12. junij 2019 06.00
Karikatura: Marko Kočevar
Potem ko je v javnost prišla ovadba proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še štirim ožjim sodelavcem, da je bilo reševanje bank leta 2013 neustrezno, je premier Marjan Šarec dal znak, da si za lastnika Abanke, zadnje banke v slovenski lasti, ne želi tujega sklada. Da je akcija preprečitve prodaje najbrž koordinirana, kaže trdo stališče, ki ga je nato zavzela SD, da je treba prodajo ustaviti. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič pa je tudi nakazal, v katero smer bodo šla prizadevanja vlade. V evropski komisiji bodo neprodajo poskušali upravičiti s prenizko doseženo ceno, ki predvidoma ne bo dosegla 80 odstotkov knjigovodske vrednosti banke. Ocenjuje se, da bosta ponudbi sklada Apollo in madžarske banke OTP za okoli 30 milijonov nižje. Na podoben način se je prodaji NLB za nekaj časa izmuznila vlada Mira Cerarja, a jo na koncu vseeno morala prodati, in to po nižji ceni, kot bi jo pred pogajanji.

Šarec je s tvitom dal Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) jasen namig, naj odločitev prepustijo skupščini holdinga, to je vladi. In SDH je takoj namignil, da bo odločitev prepustil vladi. Ta se zdi koalicijsko poenotena, da poskusi preprečiti prodajo banke. A časa ima le do konca meseca, ko se bo iztekel rok za prodajo. Zato bo vlada v prvem koraku verjetno hotela iztržiti odlog prodaje, ker so ekonomski kazalniki povsem drugačni kot pred šestimi leti, ko so bile zaveze dane. Evropska komisija ima možnost, da to zavrne in banko proda kar sama. Ta scenarij je manj verjeten, verjetneje je, da bo privolila v pogajanja, a zato Abanki naložila dodatne zaveze. Zaradi tega se bo vrednost banke vsaj nekoliko znižala. Izkušnja Cerarjeve vlade pri ustavitvi prodaje NLB pa kaže, da ne smemo biti preveč optimistični, da bo izkupiček pogajanj o prodaji Abanke ugoden za Slovenijo.

V igri za nakup sta sklad Apollo in madžarska banka OTP, ki morata izboljšati prvi ponudbi. Premier je dal jasno vedeti, da si skladov ne želi v lastništvu banke, znano pa je tudi, da kar nekaj strank ni naklonjenih madžarskemu kapitalu, čeprav je to resna banka. Rezultat politične akcije pet pred dvanajsto bodo kratkoročna ubranitev banke, znižanje njene vrednosti in negotova prihodnost.