Obnovitev ameriških napadov na Iran ni presenetljiva. Dogovor, ki sta ga državi sklenili 16. junija v Ženevi, je bil namreč le podlaga za nadaljevanje pogajanj, hkrati pa je pustil veliko vprašanj nerešenih. Predvidljivo je bilo, da se bodo ob diplomatskih pogajanjih nadaljevala tudi »kinetična«.
Sidrišče napetosti – in pogajanj – je še vedno Hormuška ožina. Že od začetka izraelsko-ameriških popolnoma neupravičenih in nesmiselnih napadov na Iran je iranski režim svoje preživetje stavil na eno ključnih globalnih trgovskih poti, kar se je v kombinaciji z ogrožanjem samoumevnosti regionalne varnosti izkazalo za zelo (geo)strateško potezo. Ameriški in izraelski napadi na Iran so zaradi tveganja velike gospodarske (in energetske) krize ter pritiska zalivskih držav, ki so bile »deležne« iranskega odziva (Katar, Kuvajt, Bahrajn, Oman), izgubili zagon.
| Komentarji
Komentarji