Birokracija in znanost različna kot noč in dan

Deljenje raziskovalnega denarja: bolj kot preverljiva dejstva šteje pravilnost izpolnjene prijave.
Objavljeno
05. februar 2019 08.00
Posodobljeno
05. februar 2019 08.00
Po mnenju članov znanstvenega sveta ARRS je zdravnika Marka Noča spodnesla površno izpolnjena prijava s katero se je potegoval za pridobitev denarja za nadaljevanje raziskovalnega programa. Foto: Voranc Vogel
Zgodba o tem, kako je zdravnik Marko Noč ostal brez 450.000 evrov sredstev za šestletno nadaljevanje večletnega raziskovalnega dela, je dobila epilog. Da si je kriv sam, ker je bil preveč površen pri izpolnjevanju prijavne vloge, je razvidno iz sklepov, ki so jih v zvezi s tem sprejeli na Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS).

Leta 2014 je Noč za nadaljevanje financiranja raziskovalnega programa Nujna stanja v interni medicini oddal prijavo na 13 straneh in dobil oceno 18,5. Zdaj je za isti program oddal prijavo na 24 straneh in v boju za sredstva z oceno 14 pogorel! Če bi dobil le pol točke več, bi dobil denar. A recenzenta, katerih imen in strokovnih referenc ne bomo nikoli izvedeli, njuni oceni pa ni bilo mogoče ugovarjati, sta bila neusmiljena. Pri merilu znanstvena odličnost raziskovalcev sta Nočevemu programu dodelila oceno tri (od možnih petih), pri čemer so se poznavalci njegovih dosežkov in citiranosti držali za glavo. Zaradi javnega zgražanja se je sestal znanstveni svet ARRS.

Njegovi člani so po pregledu Nočeve prijave sklenili, da recenzenta resda izpostavljata zdravnikove odlične dosežke, a hkrati navajata več pomanjkljivosti v prijavni vlogi, s katerimi ustrezno utemeljujeta svoje ocene. Po njihovem mnenju je bilo namreč pogubno, da je bila Nočeva prijava vsebinsko pomanjkljiva in v sedmih točkah, ključnih za evalvacijo, celo neizpolnjena (sodelovanje v mednarodnih projektih, podatki o doktoratih in zaključenih mentorstvih članov programske skupine, o njihovi mednarodni odličnosti).

Lahko se strinjamo. Noč je nekatere okvirčke v prijavi pustil prazne. Ključno vprašanje pa je, ali je zaradi pomanjkanja podatkov upravičeno tako znižati oceno? Še posebno če sta recenzenta seznanjena z vsebino, pomenom in uporabnostjo prijavljenega programa. Tudi manjkajoče podatke bi lahko pridobila, a na agenciji vztrajajo, da recenzenti lahko presojajo le vsebino, navedeno v prijavni vlogi. Z oddano prijavo si raziskovalec torej dokončno zapečati usodo. Popravnega izpita nima. To pa do znanosti, sploh če želimo, da se razvija, nikakor ni prijazno.

Noč je naredil tudi to napako, da je predlog programa dela za prihodnjih šest let namesto na osmih straneh, oddal na le dveh straneh in pol! Dejal je, da se je tako odločil zavestno, saj je težko napovedati, kam vse te bo raziskovalna pot vodila v prihodnjih, nepredvidljivih letih. Namesto da bi si torej vzel dopust, napisal širok esej obljub – morda celo o Nobelovi nagradi, skopiral in priredil nekaj svojih preteklih člankov ter tako pridobil odrešilne pol točke pri oceni, je v prijavi le opredelil področje in ga predstavil s konkretnim primerom raziskave oziroma najverjetnejšimi dosežki. Enega od njih je kmalu po prijavi tudi že uresničil: na povabilo Ameriškega kardiološkega združenja je imel predstavitev omenjene raziskave na enem največjih svetovnih kardioloških kongresov v Chicagu. A pri ocenjevanju projektov očitno bolj kot preverljiva aktivnost in uspešnost raziskovalca, štejeta forma in kvantiteta. Mimogrede, temelj naravoslovja t. i. Krebsov cikel je prikazan na eni strani.

Zgoraj navedeno kaže, da evalvacijski postopek ARRS nujno potrebuje spremembe. Za začetek bi bilo dovolj že, da bi prijaviteljem programov omogočili možnost ugovora na recenzentske ocene. Prijavni obrazec bi lahko tehnično izpopolnili v smeri, da bi prijavitelju onemogočili, da odda prijavo, če ni izpolnil ključnih podatkov, ocenjevanje pa bi morali čim bolj prilagoditi objektivnim znanstvenim merilom. Znanstveni svet agencije je že obljubil, da si bo prizadeval izboljšati postopke evalvacije programov in projektov, zato je strokovno in širšo javnost povabil, da konstruktivno sodeluje v tem procesu. Za nočjo vedno pride dan.