Blagajne za drobiž

Z davčnimi blagajnami ne bo nič drugače kakor z vsemi pomembnimi vprašanji. Vaš sosed bo odločno zanje, češ da bomo tako vsi polni denarja, vi pa ga boste za vsako ceno poskušali prepričati, da oblast spet izvaja napad na zdravo pamet. Toda kdo od vaju lahko dokaže, da ima prav? Nazadnje se bo treba odločiti.

Problem pri davčnih blagajnah je, da ni mogoče natančno predvideti učinka, poudarja predstavnica ministrstva za finance. Delovna skupina, ki je nekaj le morala povedati, je zelo na široko določila znesek, ki ga utegnejo zagotoviti javnim financam, od 50 do 100 milijonov evrov, v tem pa je celo za oceno veliko rezerve. To negotovost bodo zanesljivo pograbili nasprotniki davčnih blagajn, ki jim oporekajo, češ da prinašajo le stroške uporabnikom, nikogar pa ne bodo prisilile, da bo izdajal račune - račun, ki ga ni, pač ne more potovati od prodajnega mesta v nadzornikov informacijski sistem.

V prihodnjih tednih, ko bodo na ministrstvu za finance pisali zakon o davčnih blagajnah, pričakujemo razpravo o stroških za zavezance in predloge, naj jim vsaj delno pomaga državni proračun, pa tudi pomisleke o zadostni prepredenosti z internetom, ker sistem davčnih blagajn, ki ga je izbrala delovna skupina, temelji na spletni povezavi. S takšnimi vprašanji bo morala opraviti statistika. Vprašati pa se moramo tudi, ali ni čas, da končamo razpravo o sivi ekonomiji, ki nas mori že desetletja.

Po podatkih, ki jih navajajo statistiki, znaša vrednost sive ekonomije v Sloveniji od 8,5 do 12,2 odstotka bruto domačega proizvoda, torej od štiri do osem milijard evrov na letni ravni. Ta skriti tok mimo javnih financ vsako leto odplakne več sto milijonov evrov. Če bodo davčne blagajne iz njega zajele vsaj nekaj drobiža, bomo nazadnje res polni denarja.