Tiskane izdaje
Težko pričakovani predlog zakona, ki naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost pri razlastitvi lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank ter jim zagotovil učinkovito pravno varstvo, je oškodovane vlagatelje vse prej kot razveselil. V poslanih pripombah mu očitajo neustavnost, menijo celo, da so predlagane rešitve slabše od obstoječih. Predlog sta raztrgali tudi ljubljansko okrožno in vrhovno sodišče, ki celo predlagata arbitražni pristop. A na ministrstvu za finance, kjer snujejo zakon, za zdaj ne načrtujejo večjih konceptualnih sprememb.
Boj za skoraj milijardo evrov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki je prizadel več kot 100.000 vlagateljev, se je po odločitvi ustavnega sodišča prevesil v drugo fazo. Pričakovanja oškodovanih vlagateljev, da bodo lahko v tej sodni proceduri zminirali izredne ukrepe, ki jih je izrekla Banka Slovenije, so bila nedvomno naivna in nerealna. Navsezadnje je te ukrepe zaščitilo že ustavno sodišče, ki je menilo, da so skladni z ustavo, s čimer je zaščitilo tudi koncept bančne sanacije. Ministrstvo jim tako ponuja le odškodnino, če bodo dokazali, da so bili na slabšem, kakor če teh ukrepov ne bi bilo. Odškodnino naj bi plačala Banka Slovenije oziroma država, če bo prva dokazala svojo skrbnost. Tako ni nemogoč scenarij brez pravega zadoščenja: da bi razlaščenci prejeli določeno finančno nadomestilo, ne da bi bil kdorkoli odgovoren za storjeno napako.
A če so doslej izražali dvome o izpeljanih izrednih ukrepih in spornih ocenah manjkajočega kapitala v bankah zlasti manjši razlaščenci, zdaj dvigajo glave tudi veliki. Deset finančnih družb je tako združilo moči in napovedalo boj z vsemi pravnimi sredstvi. Za to imajo čas in denar, saj so izbrisane naložbe že odpisali, tako da bo vsak morebiten prihodek iz te bitke zanje dobiček. To seveda pomeni, da Banko Slovenije in državo čaka dolg in drag sodni boj. Da bodo postopki zaradi zahtevnih ekonomsko-finančnih vprašanj kompleksni in dolgotrajni, že zdaj opozarjajo tudi na sodiščih, ki so zasuta s tožbami iz te zgodbe. Zato je razumljivo drugačen pogled skozi očala malih vlagateljev, ki se zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in s tem povezanih visokih stroškov zavzemajo za sporazumno rešitev. A kot kaže, vlada o tem ne razmišlja. Najbrž tudi zato, ker bi s tem posredno priznala, da je bilo s sanacijskimi prijemi in s tem z razlastitvami nekaj narobe.
Tako se bo razčiščevanje nadaljevalo v sodnih dvoranah in od tega bo odvisno, ali bodo mali in veliki dobili obliž na rano ali ne. Čeprav naj bi sodišče o teh vprašanjih odločalo prednostno, je do epiloga in morebitne odškodnine še dolga pot. Vsekakor bi bilo dobro, če bi bila v vmesnem času do konca izpeljana tudi kriminalistična preiskava zoper guvernerja in še tri osumljene v Banki Slovenije. Odškodninski proces je eno, očitki o naklepni zlorabi in kazenski odgovornosti pa nekaj povsem drugega. Navsezadnje bi moralo to biti tudi v interesu tistih, ki so se znašli pod lupo kriminalistov in zagotavljajo, da so igrali po pravilih.
