Bruseljska evrovizija

Pogajanja o brexitu so res še v slepi ulici in na bruseljskem odru, kot da čakajo deusa ex machina, ki bo v prihodnjih tednih razrešil zapleten položaj. Kljub temu posledice britanske odločitve dobivajo čedalje bolj konkretne posledice. Jutri bo v Bruslju pričakovana prava drama, saj bo sprejeta odločitev, kam se bosta iz Londona po brexitu preselili dve evropski agenciji. Za večjo, evropsko agencijo za zdravila (EMA), kandidira 19 in za manjšo, evropski bančni organ (EBA), osem mest.

Takšne odločitve so na bruseljskem odru vedno zapletene. Obe agenciji sta mikavni. Vsi kandidati so vložili veliko denarja v lobiranje, predstavitve, sprejeme. V igri ni le prestiž, temveč tudi povsem oprijemljive gospodarske koristi. S sedežem EMA pride okoli 900 in z EBA skoraj 200 visoko usposobljenih kadrov. Samo na sestanke, ki jih je v Londonu organizirala EMA, je v letu dni prišlo 36.000 ljudi z vsega sveta.

Konkurenca med kandidati je močna. Le šest članic, med njimi tudi Slovenija, se je odločilo, da sploh ne bo kandidiralo. Na listah so mesta, kakršna so Frankfurt, Milano ali Varšava. Pariz, ki želi po brexitu pritegniti čim več finančne industrije iz londonskega Cityja, si želi sedež EBA. Tu je Bonn, ki po selitvi nemškega glavnega mesta v Berlin ni končal v zatonu, saj je v njem veliko mednarodnih organizacij. V tekmi so vedno močni kandidati, kakršni so Bruselj, Dunaj in Luxembourg.

Kandidatura Barcelone za EMA je s katalonsko krizo dobila širšo razsežnost. Zagreb želi dobiti isto agencijo s hvaljenjem, da imajo učinkovito administracijo in da se izzivov lotevajo z mentaliteto – »ni težav«. Zaposlenih na obeh agencijah, zadovoljnih z življenjem v svetovljanskem Londonu, glede njihovih želja, seveda, ni nihče nič vprašal. Predvsem zaposleni v EMA, ki so istospolno usmerjeni, so opozarjali, da nočejo v vzhodne članice, v katerih ne priznavajo njihovih porok …

Med najbolj resnimi kandidati za sedež EMA je, sodeč po govoricah in stavnicah, Bratislava. Za eno od njenih prednosti velja bližina Dunaja. Prava zgodba bo izbor kandidatk, edinstven način tajnega glasovanja, ki ga, ne najbolj natančno, primerjajo z izborom popevke Evrovizije. V prvem krogu bo vsaka članica imela šest točk, ki jih bo po sistemu 3-2-1 razdelila med tri kandidature. Če ne bo noben kandidat dobil treh točk od več kot polovice članic, se bo izbor nadaljeval v drugem in – če bo treba – še v tretjem krogu.

Uradna merila za izbor so bila dostopnost lokacije, razpoložljivost mednarodnih šol za otroke osebja, jamstvo za hiter začetek delovanja agencije. Članice so bile doslej bolj zadržane v napovedih, koga bodo podprle. Gotovo bodo glasovanje spremljali kravje kupčije in sklepanje zavezništev, tudi regionalnih. Obljube za glasovanje v zameno za podporo na povsem drugih področjih, tudi pri izborih kadrov. Izbire naj bi ostale večna skrivnost, saj bodo glasovnice uničene. Pretehtale bodo diplomatsko-trgovske spretnosti. Razočaranih bo gotovo veliko.