Bumerang

S povsem nespametno potezo so si odvetniki, ki so aprila vpisnino za vpis v imenik odvetnikov zvišali z 2500 na 9000 evrov, nakopali takojšen gnev države. Prihodnji teden se bo najverjetneje potrdilo, da se ta gnev izkazuje v povsem konkretnih zakonskih omejitvah. Če bodo poslance prepričali argumenti pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča – in za zdaj nič ne kaže, da jih ne bi –, bo odvetniška zbornica za kakršno koli spremembo višine vpisnine potrebovala soglasje vlade. Doslej jo je določala povsem samostojno.

Mnogi bi dejali, da jim je prav, kaj pa 'afne guncajo'. Nikogar več ne zanima, da se je aprilsko ekscesno povišanje vpisnine zgodilo na predlog posameznika, ki ga je skupinica odvetnikov (50 od 63 navzočih, odvetnikov v državi pa je okoli 1700) izglasovala. Nikogar več ne zanima, da se je vodstvo odvetniške zbornice – seveda tudi ali predvsem zaradi pritiska mladih odvetniških kandidatov in javnosti – precej hitro odzvalo in »zamrznilo« nespodobno 260-odstotno povišanje. Nikogar več ne zanima, da je zbornica pred dnevi napako popravila in vpisnino, kot vstopnico za opravljanje odvetniške službe, po trinajstih letih zvišala na »znosnih« 3000 evrov.

Škoda je bila storjena. Privoščil si jo je ceh, ki ima kot del pravosodja z ustavo določen neodvisen in samostojen položaj. Odvetništvo je, kot pravijo člani zbornice, častivreden poklic. Toda častivrednost pomeni odgovorno ravnanje, samoregulacija je omejena z javnim interesom. To pomeni, da si samovoljnih potez, tudi če so bile mišljene kot provokacija in so hotele opozoriti na neki drug (realen) problem, ne smeš privoščiti. Ne na takšen način, saj ga vsi dojemajo kot zlorabo monopolnega položaja, iztiskanje drugih, da bi prišli v elitne odvetniške vrste.

Odvetniška zbornica je že napovedala, da bo zaradi državnega posega v višino vpisnine sprožila ustavni spor. Prepričana je, da poseg v finančno samostojnost odvetnikov pomeni tudi poseg v njihov avtonomni položaj. Vprašanje je, ali bo v razmerju do oblasti zmagala, tako kot je pred kratkim, ko ji je ustavno sodišče pritrdilo, da kriminalisti ne morejo kar hoditi po odvetniških pisarnah in opravljati hišne preiskave, ne da bi bila zagotovljena določena jamstva.

Tokratni primer je seveda drugačen, saj zadeva organizacijsko, in ne vsebinsko neodvisnost odvetništva. Če bo ustavno sodišče izhajalo (tudi) iz odločbe, ki jo je sprejelo pred sedmimi leti, potem bi lahko sklepali, da bo zbornica tokrat poražena. Ustavno sodišče je takrat presodilo, sicer v povsem drugačnem primeru, da bi si lahko zakonodajalec ob izpolnitvi določenih pogojev pridržal celo pravico predpisati višino odvetniške tarife. Zato se lahko zgodi, da bo vladna prizadevanja za dajanje soglasja k višini vpisnine razlagalo zelo dobronamerno.

Pravosodni minister, kot varuh javnega interesa, je že pred časom napovedal povsem nov zakon o odvetništvu. Njegova vsebina je še skrivnost. Ali ga bo aprilski dogodek, ki je bil pravno in dejansko nedopusten, vodil k razmisleku o večjem discipliniranju in odgovornosti odvetnikov, pa za zdaj ne vemo.