Čas vrtičkanja in samopreskrbe
Vreme je pravo za opravila na vrtu, gibanje na svežem zraku je priporočljivo, gremo po sadike v lokalno vrtnarijo.
Odpri galerijo
Pri pridelavi hrane ni omejitve gibanja. FOTO: Leon Vidic/Delo
Slovenska kultura okraševanja balkonov in obdelave vrtičkov se lahko nadaljuje, kljub epidemiji covida-19. Vlada je odpravila nesporazum in odprla vrata vrtnarij, cvetličarn in drevesnic, ne zgolj oddelkov te vrste v trgovskih centrih, ki so lahko prodajali skoraj celoten program.
Vrtnarije zagotavljajo kar 90 odstotkov sadik zelenjave in sadja za slovenske vrtove, pravi Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na obrtni zbornici, če bi prepoved prodaje ostala, bi jih veliko propadlo. Pomlad je njihova glavna sezona, jeseni se tudi zadolžijo, da imajo ob pravem času lahko na voljo dovolj sadik. Iz tega izkupička potem financirajo tudi gojenje okrasnih rastlin, posebno krizantem in mačeh, za jesensko sezono, ki je precej skromnejša.
Pri cvetju pa je Slovenija manj samopreskrbna, posebno zaradi uvoza velikih količin rezanega cvetja in lončnic. Epidemija je tako priložnost, da se ljudje spet obrnejo na domače pridelovalce. Rastline, vzgojene pri nas, so tudi bolje prilagojene na naše razmere, ne prenašajo bolezni in škodljivcev od drugod, poleg tega ne postanejo invazivne. Uvoz več rastlin se je že izkazal za škodljivega za našo biotsko raznovrstnost, nekatere pa povzročajo tudi alergije.
Vrtnarije so razširjene po vsej državi, zato tudi omejitev potovanja v drugo občino ne bi smela pomeniti večje težave. Vreme je pravo za opravila na vrtu, gibanje na svežem zraku pa je priporočljivo. Vrtički so bili sicer prostor srečevanja, izmenjave novic in orodja, to zdaj ne pride v poštev. Je pa to prostor za porabo časa za družine, ki živijo skupaj, ob upoštevanju vseh nasvetov za omejitev širjenja epidemije covida-19. Otroci bodo z veseljem povezovali zemljo in sadike s hrano tudi na balkonih in okenskih policah. S tem lahko najbolje nadomestite šolsko vajo opazovanja rasti fižola. Letos fižol lahko še pridelate za prihodnje poskuse.
Epidemija, ki skoraj gotovo ni zadnja, je pokazala, da se je pri hrani treba zanesti predvsem nase, to pomeni na samopreskrbo. Meje se zapirajo, zato je nujno treba omogočiti nove poti prodaje slovenske pridelave. Vse pobude za lokalno dostavo bi lahko ostale tudi po koncu epidemije.
Vrtnarije zagotavljajo kar 90 odstotkov sadik zelenjave in sadja za slovenske vrtove, pravi Simon Ogrizek, predsednik sekcije cvetličarjev in vrtnarjev na obrtni zbornici, če bi prepoved prodaje ostala, bi jih veliko propadlo. Pomlad je njihova glavna sezona, jeseni se tudi zadolžijo, da imajo ob pravem času lahko na voljo dovolj sadik. Iz tega izkupička potem financirajo tudi gojenje okrasnih rastlin, posebno krizantem in mačeh, za jesensko sezono, ki je precej skromnejša.
Pri cvetju pa je Slovenija manj samopreskrbna, posebno zaradi uvoza velikih količin rezanega cvetja in lončnic. Epidemija je tako priložnost, da se ljudje spet obrnejo na domače pridelovalce. Rastline, vzgojene pri nas, so tudi bolje prilagojene na naše razmere, ne prenašajo bolezni in škodljivcev od drugod, poleg tega ne postanejo invazivne. Uvoz več rastlin se je že izkazal za škodljivega za našo biotsko raznovrstnost, nekatere pa povzročajo tudi alergije.
Sadike je mogoče izbrati v znova odprtih vrtnarijah, cvetličarnah in drevesnicah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vrtnarije so razširjene po vsej državi, zato tudi omejitev potovanja v drugo občino ne bi smela pomeniti večje težave. Vreme je pravo za opravila na vrtu, gibanje na svežem zraku pa je priporočljivo. Vrtički so bili sicer prostor srečevanja, izmenjave novic in orodja, to zdaj ne pride v poštev. Je pa to prostor za porabo časa za družine, ki živijo skupaj, ob upoštevanju vseh nasvetov za omejitev širjenja epidemije covida-19. Otroci bodo z veseljem povezovali zemljo in sadike s hrano tudi na balkonih in okenskih policah. S tem lahko najbolje nadomestite šolsko vajo opazovanja rasti fižola. Letos fižol lahko še pridelate za prihodnje poskuse.
Epidemiji so se prilagodili povsod, na tržnicah in tudi s ponudbo na spletu. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Epidemija, ki skoraj gotovo ni zadnja, je pokazala, da se je pri hrani treba zanesti predvsem nase, to pomeni na samopreskrbo. Meje se zapirajo, zato je nujno treba omogočiti nove poti prodaje slovenske pridelave. Vse pobude za lokalno dostavo bi lahko ostale tudi po koncu epidemije.
