Čas za ukinitev protikorupcijske komisije
O pomislekih pred izbiro novega predsednika komisije. Ali takšno karikaturo nekdaj uglednega organa sploh potrebujemo?
Odpri galerijo
KPK stane več kot poldrugi milijon evrov na leto, a dejansko ne pripomore k omejevanju korupcije. Karikatura: Marko Kočevar
Protikorupcijsko komisijo so doslej vodili štirje predsedniki. Prvi je bil Boštjan Penko, ki je zaoral ledino, njegova naslednika pa sta se na tej funkciji še posebej vtisnila v spomin.
Drago Kos, drugi predsednik komisije, je odigral pomembno vlogo v aferi Patria. Prvak SDS ga je celo obtoževal, da je afero »izvozil in tudi uvozil«, saj je, sodeč po zapisniku Kosovega zaslišanja, pred finskimi preiskovalci izjavil, da je Janez Janša v času, ko je vodil vlado, pritiskal na takratnega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, da je podpisal določene posle v zvezi z nakupom oklepnikov. Za veliki pok glede afere naj bi poskrbel prav Kos.
Njegov naslednik Goran Klemenčič je svojemu nasledniku nedvomno zapustil še večje čevlje. V javnosti je komisija v njegovem času imela velik ugled. Z objavo poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank pa je tudi pomembno vplival na politično usodo dveh ljudi – Janeza Janše in Zorana Jankovića. Nobeden od njiju komisiji ni razumljivo in celovito pojasnil izvora dela svojega premoženja.
Nasprotno je obdobje aktualnega predsednika Borisa Štefaneca z vsemi spodrsljaji in notranjimi razprtijami ter nazadnje še diskriminacijsko afero, ko je zavrnil zaposlitev najbolje ocenjene kandidatke, ki je sredi postopka zanosila, prineslo popolno demontažo komisije. Njen ugled je razvodenel, institucija pa se je dejansko spremenila v neugledno karikaturo brezzobega tigra. Murskosoboški odvetnik je sicer že začel slabo, ko je pred izborom na funkcijo celo zamolčal članstvo v stranki Pozitivna Slovenija in izstopil le dan pred uradnim imenovanjem. Svoja predhodnika pa si je celo upal opljuvati z besedami, da so čevlji njegovih predhodnikov »okuženi z glivicami«.
Del krivde za bedno nekredibilno karikaturo, v katero se je spremenila protikorupcijska komisija, nosi tudi glavni kadrovik postopka – predsednik države Borut Pahor – ki se ni odločil za ponavljanje razpisa, dokler se ne bi prijavili primernejši kandidati. Zakaj komisije pravzaprav ne bi preprosto ukinili? K omejevanju korupcije dejansko ne pripomore, nima zakonskih pooblastil zahtevati odgovornosti oziroma ukrepov. Na leto porabi za delovanje več kot poldrugi milijon evrov. Ta denar bi v boju proti korupciji smotrneje porabili, če bi ga namenili za izboljšanje plač preiskovalcev nacionalnega preiskovalnega urada, iz katerega dobri kadri bežijo v bolje plačane službe.
Drago Kos, drugi predsednik komisije, je odigral pomembno vlogo v aferi Patria. Prvak SDS ga je celo obtoževal, da je afero »izvozil in tudi uvozil«, saj je, sodeč po zapisniku Kosovega zaslišanja, pred finskimi preiskovalci izjavil, da je Janez Janša v času, ko je vodil vlado, pritiskal na takratnega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, da je podpisal določene posle v zvezi z nakupom oklepnikov. Za veliki pok glede afere naj bi poskrbel prav Kos.
Njegov naslednik Goran Klemenčič je svojemu nasledniku nedvomno zapustil še večje čevlje. V javnosti je komisija v njegovem času imela velik ugled. Z objavo poročila o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank pa je tudi pomembno vplival na politično usodo dveh ljudi – Janeza Janše in Zorana Jankovića. Nobeden od njiju komisiji ni razumljivo in celovito pojasnil izvora dela svojega premoženja.
KPK stane več kot poldrugi milijon evrov na leto, a dejansko ne pripomore k omejevanju korupcije.
Nasprotno je obdobje aktualnega predsednika Borisa Štefaneca z vsemi spodrsljaji in notranjimi razprtijami ter nazadnje še diskriminacijsko afero, ko je zavrnil zaposlitev najbolje ocenjene kandidatke, ki je sredi postopka zanosila, prineslo popolno demontažo komisije. Njen ugled je razvodenel, institucija pa se je dejansko spremenila v neugledno karikaturo brezzobega tigra. Murskosoboški odvetnik je sicer že začel slabo, ko je pred izborom na funkcijo celo zamolčal članstvo v stranki Pozitivna Slovenija in izstopil le dan pred uradnim imenovanjem. Svoja predhodnika pa si je celo upal opljuvati z besedami, da so čevlji njegovih predhodnikov »okuženi z glivicami«.
Del krivde za bedno nekredibilno karikaturo, v katero se je spremenila protikorupcijska komisija, nosi tudi glavni kadrovik postopka – predsednik države Borut Pahor – ki se ni odločil za ponavljanje razpisa, dokler se ne bi prijavili primernejši kandidati. Zakaj komisije pravzaprav ne bi preprosto ukinili? K omejevanju korupcije dejansko ne pripomore, nima zakonskih pooblastil zahtevati odgovornosti oziroma ukrepov. Na leto porabi za delovanje več kot poldrugi milijon evrov. Ta denar bi v boju proti korupciji smotrneje porabili, če bi ga namenili za izboljšanje plač preiskovalcev nacionalnega preiskovalnega urada, iz katerega dobri kadri bežijo v bolje plačane službe.
