Če bi odpadki vlado res zanimali, težav ne bi bilo
Če bo MOP tudi odločitev o sežigalnici prepustil občinam, bomo imeli več manjših naprav, ki jim bo nekoč zmanjkalo goriva.
Odpri galerijo
Skoraj vsi težavni odpadki prihajajo iz gospodinjstev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vse težave, ki jih imamo z odpadki, so posledica vztrajnega izogibanja kakršni koli odgovornosti vrste dosedanjih vlad. Ministrstvo za okolje in prostor pa je bilo manj zaželeno področje strankarske matematike, saj redno prihaja v konflikt z »resnimi« interesi bolj »resnih« resorjev.
Začelo se je že s tem, da je MOP odgovornost za dogovor, kje bodo centri za ravnanje z odpadki, prepustilo občinam. Zato imamo centre razporejene neustrezno in govorimo o tranzitu odpadkov. Ravnanje z odpadno embalažo je prepustilo trgu, brez ustreznih posegov, ravno tako ravnanje z blatom čistilnih naprav. Tako smo ob podražitvi sežiga v tujini dobili kupe odpadne embalaže, ob ustavitvi izvoza blata na Madžarsko pa grozijo še kupi naših bolj ali manj posušenih izločkov.
Težava je nenadoma postala neobvladljiva, zato pa tudi priložnost, da si kdo popravi poslovne bilance. Denimo Termoelektrarna Šoštanj, ki bi kalorično revnemu lignitu primešala kalorično bogatejše »nenevarne« odpadke. Težava je le, da tako gorivo znajo certificirati v Avstriji, pri nas pa še ne. Bodo odpadki še kar romali v Avstrijo, zgolj po nalepko?
Na MOP zdaj pravijo, da moramo poskrbeti za svoje odpadke. To pomeni tudi energijsko izrabo, ki je še vedno državna javna gospodarska služba. Zdaj za to, da sežgejo tono naših odpadkov, Avstrijci zaračunajo med 120 in 200 evrov. Tudi to je razlog, da imajo lahko cenejše ogrevanje. Pri nas se za gradnjo nove toplarne na gorivo iz odpadkov zanima več občin. Prvič pa se delovna skupina sestane šele konec februarja in nekateri se bojijo, da bo MOP odločitev spet prepustilo občinam.
MOP doslej ni izpeljal še nobene namere za postavitev sežigalnice, čeprav jih je imel več. Celjska je napaka v sistemu, najprej so ji nasprotovali, nato zanjo prikrojili zakonodajo, na koncu pa so jo hoteli podržaviti. Ni šlo. Če bo zdaj morala vsaka občina poskrbeti zase, bo težava še večja.
S celovito rešitvijo bi MOP posegel v številne interese. Vključevala bi namreč tudi preprečevanje nastanka odpadkov, kar pa je ob toliko trgovskih centrih težka naloga. Zato bi morali vsi vedeti, kaj se zgodi z odpadkom, po tem, ko ga odvržemo v smetnjak ali straniščno školjko.
Začelo se je že s tem, da je MOP odgovornost za dogovor, kje bodo centri za ravnanje z odpadki, prepustilo občinam. Zato imamo centre razporejene neustrezno in govorimo o tranzitu odpadkov. Ravnanje z odpadno embalažo je prepustilo trgu, brez ustreznih posegov, ravno tako ravnanje z blatom čistilnih naprav. Tako smo ob podražitvi sežiga v tujini dobili kupe odpadne embalaže, ob ustavitvi izvoza blata na Madžarsko pa grozijo še kupi naših bolj ali manj posušenih izločkov.
V Ljubljano vozi odpadke 58 občin, a vse postaja dražje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Težava je nenadoma postala neobvladljiva, zato pa tudi priložnost, da si kdo popravi poslovne bilance. Denimo Termoelektrarna Šoštanj, ki bi kalorično revnemu lignitu primešala kalorično bogatejše »nenevarne« odpadke. Težava je le, da tako gorivo znajo certificirati v Avstriji, pri nas pa še ne. Bodo odpadki še kar romali v Avstrijo, zgolj po nalepko?
Na MOP zdaj pravijo, da moramo poskrbeti za svoje odpadke. To pomeni tudi energijsko izrabo, ki je še vedno državna javna gospodarska služba. Zdaj za to, da sežgejo tono naših odpadkov, Avstrijci zaračunajo med 120 in 200 evrov. Tudi to je razlog, da imajo lahko cenejše ogrevanje. Pri nas se za gradnjo nove toplarne na gorivo iz odpadkov zanima več občin. Prvič pa se delovna skupina sestane šele konec februarja in nekateri se bojijo, da bo MOP odločitev spet prepustilo občinam.
Vrednost surovin pada, kar je težava tudi za načrte krožnega gospodarstva. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
MOP doslej ni izpeljal še nobene namere za postavitev sežigalnice, čeprav jih je imel več. Celjska je napaka v sistemu, najprej so ji nasprotovali, nato zanjo prikrojili zakonodajo, na koncu pa so jo hoteli podržaviti. Ni šlo. Če bo zdaj morala vsaka občina poskrbeti zase, bo težava še večja.
S celovito rešitvijo bi MOP posegel v številne interese. Vključevala bi namreč tudi preprečevanje nastanka odpadkov, kar pa je ob toliko trgovskih centrih težka naloga. Zato bi morali vsi vedeti, kaj se zgodi z odpadkom, po tem, ko ga odvržemo v smetnjak ali straniščno školjko.
