Če kdaj, je zdaj čas za aktivno državljanstvo
Prav je, da vlada odločno sprejema ukrepe za omejitev epidemije. A nelagodje ob nekaterih ukrepih in napovedih je razumljivo.
Odpri galerijo
Od vseh nas je odvisno, v kakšno družbo se bomo zbudili, ko se bo končala ta mora, ki zdaj tlači svet. FOTO: Vlada RS
Nič več ni tako, kot je bilo. Od polnoči lahko gremo v trgovino, službo in po nujnih opravkih samo še posamično. Vojska bo v pomoč policiji na meji verjetno dobila izredna pooblastila. Po ulicah (še?) ne bo izvajala nadzora.
Številne države so vojsko pri omejevanju epidemije covida-19 že angažirale. V sosednji Italiji žal tudi za odvoz mrtvih iz najhuje prizadetih mest. V Bergamu so ponoči našteli kar 70 vojaških vozil, ki so zaradi predolge čakalne dobe na krematorij in pomanjkanja prostora na lokalnem pokopališču odvažala krste s preminulimi v druge dele države. Na prevoz so ob zlomu pogrebnih podjetij čakale v vojaških šotorih. Podobe, ki parajo srce.
Zato je seveda prav, da vlada odločno sprejema ukrepe za omejitev epidemije. In prav je, da pri tem ne izgublja časa. Čeprav se ob nekaterih odločitvah in napovedih ni mogoče znebiti občutka nelagodja zaradi poseganja v človekove pravice. Vendar pravici do zbiranja in svobode gibanja nista absolutni pravici in ju je dopustno omejevati tudi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in zaščito zdravja.
Javnost je prestrašena in v takšnih razmerah nedvomno lažje sprejme vladne ukrepe, ki se morda zdijo tudi pretirani oziroma, kot pravi predsednik države Borut Pahor, so morda »nesorazmerni«. Zdravstvena kriza je prva, ocenjuje, nato se bo treba spopasti s posledicami v gospodarskem, socialnem in tudi političnem življenju.
Ni jih malo, ki se bojijo, da bi Slovenija pri tem potiho zdrsnila v družbo avtoritarnih držav. V imenu varnosti je pač lažje uporabljati represivni aparat. Nehomogena opozicija se zdi v teh »interventnih« razmerah brez moči in skoraj preslišana so opozorila, da imata zmanjševanje temeljnih demokratičnih standardov in krčenje parlamentarizma dolgoročno lahko predvsem škodljive posledice.
Prav zdaj je zato pomembno, da se zavemo pomena aktivnega državljanstva. Svoje vloge se morajo zavedati tudi ekonomska, pravna, humanistična in družboslovna strokovna javnost, budna in operativna pa bi, opozarjajo sogovorniki, poleg zakonodajne, ves čas morala ostati tudi sodna veja oblasti. Od vseh nas je namreč odvisno, v kakšno družbo se bomo zbudili, ko se bo končala ta mora, ki zdaj tlači svet.
Številne države so vojsko pri omejevanju epidemije covida-19 že angažirale. V sosednji Italiji žal tudi za odvoz mrtvih iz najhuje prizadetih mest. V Bergamu so ponoči našteli kar 70 vojaških vozil, ki so zaradi predolge čakalne dobe na krematorij in pomanjkanja prostora na lokalnem pokopališču odvažala krste s preminulimi v druge dele države. Na prevoz so ob zlomu pogrebnih podjetij čakale v vojaških šotorih. Podobe, ki parajo srce.
Zato je seveda prav, da vlada odločno sprejema ukrepe za omejitev epidemije. In prav je, da pri tem ne izgublja časa. Čeprav se ob nekaterih odločitvah in napovedih ni mogoče znebiti občutka nelagodja zaradi poseganja v človekove pravice. Vendar pravici do zbiranja in svobode gibanja nista absolutni pravici in ju je dopustno omejevati tudi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in zaščito zdravja.
Javnost je prestrašena in v takšnih razmerah nedvomno lažje sprejme vladne ukrepe, ki se morda zdijo tudi pretirani oziroma, kot pravi predsednik države Borut Pahor, so morda »nesorazmerni«. Zdravstvena kriza je prva, ocenjuje, nato se bo treba spopasti s posledicami v gospodarskem, socialnem in tudi političnem življenju.
Ni jih malo, ki se bojijo, da bi Slovenija pri tem potiho zdrsnila v družbo avtoritarnih držav. V imenu varnosti je pač lažje uporabljati represivni aparat. Nehomogena opozicija se zdi v teh »interventnih« razmerah brez moči in skoraj preslišana so opozorila, da imata zmanjševanje temeljnih demokratičnih standardov in krčenje parlamentarizma dolgoročno lahko predvsem škodljive posledice.
Prav zdaj je zato pomembno, da se zavemo pomena aktivnega državljanstva. Svoje vloge se morajo zavedati tudi ekonomska, pravna, humanistična in družboslovna strokovna javnost, budna in operativna pa bi, opozarjajo sogovorniki, poleg zakonodajne, ves čas morala ostati tudi sodna veja oblasti. Od vseh nas je namreč odvisno, v kakšno družbo se bomo zbudili, ko se bo končala ta mora, ki zdaj tlači svet.
