Ceuta, predfilm prihodnosti

Dober teden dni po tistem, ko se je Ceuta zaradi nenadnega množičnega »morskega« prihoda okoli 70.000 ljudi iz Maroka znašla v središču svetovne pozornosti, je španska eksklava – njeni prebivalci so se, v nasprotju z velikim delom Evropske unije, kjer nekaj takega kot solidarnost niti približno ne obstaja več, z zares izrednimi razmerami soočili stoično in empatično – že skoraj pozabljena.

Predvsem pa so pozabljeni ljudje, večinoma zelo mladi, med njimi je bilo tudi zelo veliko otrok, ki so jih lokalni, regionalni in globalni igralci z informacijsko tehnologijo in lažnimi novicami na steroidih izkoristili kot orodje geopolitične igre in pritiska na levo-sredinsko vlado, ki se znotraj Evropske unije kot poslednja vsaj še malce oklepa univerzalnega koncepta človekovih pravic in se ji genocid nad Palestinci ne zdi »le še en konflikt«.