Črpanje na počitnicah

Slovenija mora do konca leta 2015 počrpati vsa evropska sredstva iz finančnega obdobja 2007-2013. To pomeni, če jih je doslej 2,4 milijarde, jih mora še 1,7 milijarde evrov. Nič lažjega, če bi projekti in njihove »realizacije« potekale, kakor so si organi upravljanja in drugi posredniki s temi sredstvi predstavljali. A pri nekaterih projektih ne gre niti za fantazije, kaj šele njihove finalne izvedbe. Kar seveda pomeni, da smo pri resnem črpanju še v hudem zaostanku. Pesimisti bi gotovo rekli, da je takorekoč večina od omenjenih 1,6 milijarde evrov, že izgubljena.

Že v četrtek bo morda »dežurni« gospodarski minister Uroš Čufer na vladni seji povedal (kar se je sicer napovedovalo že za prejšnjo vladno sejo), da je črpanje »pod kontrolo« in da ne bomo izgubili ničesar; ali pa skoraj ničesar. Seveda lahko pričakujemo tudi prisege, da je črpanje teh strukturnih evropskih milijonov več kakor samo prva prioriteta te vlade. A tako so se pridušali in napovedovali tudi vsi njegovi predhodniki. Zdajšnji dežurni upravljalci evropskega denarja gotovo niso v zavidljivem položaju: iz finančne perspektive 2007-2013 morajo v naslednjih dveh letih počrpati vse, hkrati pa bi že morali imeti temeljne dokumente, da bi lahko začeli s porabo milijard iz letos začete nove perspektive 2014-2020, kjer ima Slovenija na voljo naslednje 3 evropske milijarde.

Ob tem iz gospodarskega ministrstva pošiljajo signale, da temeljne dokumente, ki jih država podpiše z Evropsko komisijo, da lahko zažene črpanje (Partnerski sporazum, Operativni program, Strategija pametne specializacije), pospešeno pripravljajo. Neuradno pa je mogoče slišati, da je, denimo, nastajajoča strategija pametne specializacije v fazi neuporabnega papirja. Gospodarska zbornica trdi, da so vsi trije dokumenti neusklajeni...

Zadnje dni lahko presenečeni gledamo, koliko nevarnih mostov in cest imamo v državi. Postavi se, seveda, laično davkoplačevalsko vprašanje, zakaj skrbniki mostov in na drugi strani upravljalci z evropskimi milijoni niso poskušali najti rešitev za oboje: za razpadajoče mostove in neporabljene evropske milijone. Seveda je ta logika verjetno preveč poenostavljena. A hkrati je takšna, poenostavljena, videti tudi uradna logika pri porabi evropskih milijonov.

Samo spomnimo na državni projekt urgentnih centrov, ki bi jih večino morali končati letos, seveda tudi s pomočjo 30 milijonov evrov iz Bruslja. Delovi dopisniki so lani sredi novembra analizirali, kje s temi centri smo: pri zamudah, pri kartelnih dogovorih, revizijah. In kako je z njimi zdaj ? Uradno naj bi veljalo, da imajo le trije pogodbe podpisane tudi že z izvajalci, a samo enega so menda zares začeli graditi. Na ministrstvu za zdravje niso videti panični, prej laično odgovarjajo, da bodo »pri nekaterih odločitve pravnomočne v kratkem, minister Erjavec pa bo o nameri podpisa pogodb seznanil tudi vlado. Medije bomo o vsebini obvestili v drugi polovici januarja.«

Takšni odgovori dvomov v resnost črpanja ne preženejo, prej dajejo vtis, da so odgovorni za črpanje skupaj z »razštelanim« aparatom takorekoč še vedno na počitnicah.