Damoklejev meč

Rešitev je prišla le 34 ur po začetku stavke, ki so jo stavkajoči nameravali še zaostriti.

Objavljeno
11. julij 2012 22.18
Diana Zajec, zdravje
Diana Zajec, zdravje
Na srednje medicinske sestre, tiste, ki delajo na oddelkih z življenjsko ogroženimi bolniki, ki opravljajo najbolj stresno in odgovorno delo in o katerih zdravniki dobro vedo in tudi iskreno povedo, da se nanje lahko najbolj zanesejo v procesu in postopkih dobesednega reševanja življenj, je sistem zadnja leta pozabil. V vsaki bolnišnici so takšne skupine »modro-belih rožic«, ki venejo v neizprosnih delovnih razmerah in neustreznih plačnih razmerjih.

Toda unikum tovrstnih nepravilnosti in nedoslednosti je primer srednjih medicinskih sester z enot intenzivne terapije tretje stopnje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Čeprav nimajo zahtevane izobrazbe, imajo dolgoletne izkušnje, izbrušene v praksi. Te niso vredne nič manj od zahtevanega papirja o obvezni (do)izobrazbi, ki ga bodo seveda tudi morale pridobiti. A že zdaj smejo v kar 80 odstotkih opravljati delo diplomiranih medicinskih sester – na podlagi kombiniranih pogodb in ustrezno ovrednotenih napredovanj, predvsem pa zato, ker to zmorejo in znajo.

Ko je pred dvema mesecema vodstvo UKC nehalo plačevati napredovanja – takšno rešitev so jim v vladnih krogih očitali kot neustrezno in nezakonito –, so srednje medicinske sestre pri plači ostale brez sto do štiristo evrov. Zato so napovedale stavko. Četrtič na isto temo, vedno iz istega razloga. Enkrat so se stavki odpovedale, tokrat so po odlogu – vlada jim je namreč ponudila rešitev – svoj protest spet izvedle. Pa ne zato, ker se ne bi strinjale z vladno ponudbo, ampak zaradi »sestrske pomoči«.

Druga dva sindikata, ki združujeta zaposlene v zdravstveni negi, sta jim namreč izrekla popolno podporo v prizadevanju za rešitev nevzdržnega položaja, v dialogu z vlado pa zahtevala sistemsko rešitev, ne le parcialne. Ta zahtevek je sprožil logično zaporedje dogodkov: minister za zdravje je predlog umaknil, saj si v zdajšnjih razmerah ni mogel in ni smel privoščiti plazu tovrstnih zahtevkov in odpiranja novih vprašanj glede plačnih razmerij.

Rešitev je prišla hitro, le 34 ur po začetku stavke, ki so jo stavkajoči nameravali še zaostriti. Vedoč, da bi vsakršna zaostritev vodila v zaplete, ki si jih v zdravstvu nihče ne želi, je vodstvo ponudilo rešitev. Tako rekoč damoklejevsko, za obe strani – sestre in delodajalce.

V tem trenutku je težko predvideti, po kateri strani bo najbolj neizprosno usekal damoklejev meč po končanem nadzoru inšpektorata, pristojnega za proučitev (ne)ustreznosti izplačevanja plač v javnem sektorju, ubesedenem v odločbi. Srednje medicinske sestre so morale obljubiti, da se bodo z usodo, kakršna koli že bo, strinjale. Če jim bo moč inšpektorskega meča spet razparala plačilne liste, pa bodo pravico iskale po sodni poti.

Za zdaj so zadovoljni vsi. Še najbolj bolniki.