Dan D za proračun in vladajočo koalicijo

Predlagana proračuna že brez dodatnih domislic poslancev in pritiskov na porabo pomenita hojo po robu prepada.

Objavljeno
21. november 2019 06.00
Posodobljeno
21. november 2019 06.53
KARIKATURA: Marko Kočevar
Izvoljeni predstavniki ljudstva danes glasujejo o proračunih za prihodnji dve leti. Proračunski dan D bo predvsem preizkušnja za Šarčevo vladno ekipo in koalicijo. Pravzaprav bo po dobrem letu precej lagodnega vladanja njen prvi pravi test opravilne sposobnosti in enotnosti pri sprejemanju najpomembnejših odločitev za državo.



Po petkovem soliranju nekaterih pozicijskih poslancev na odboru za finance je vladna peterica zdaj vsaj začasno bolj strnila vrste šele po grožnji – do takrat sicer precej zadržanega – finančnega ministra Bertonclja z odstopom. Ali bodo predsedniki koalicijskih strank Šarec, Židan, Erjavec, Bratuškova in Počivalšek po sredinem skupnem fototerminu in kosilu uspešni tudi pri discipliniranju svojih poslancev, bo znano šele po današnjem proračunskem glasovanju. Vložki v igri so veliki.

Predlagana proračuna že brez dodatnih domislic poslancev in pritiskov na porabo pomenita hojo po robu prepada.


Slovenija za zdaj še dosega nadpovprečno gospodarsko rast s še kar solidno obilnimi davčnimi prilivi, tudi zaposlenost je velika, stopnja brezposelnosti razmeroma nizka. Ob načrtovani zgodovinsko najvišji državni porabi proračuna za leti 2020 in 2021 še predvideva presežek, ki omogoča nujno znižanje javnega dolga. To je strateško pomembno, saj je država vse do leta 2017 beležila primanjkljaje, ki so javni dolg zvišali za dodatnih 25 milijard evrov. Vsak prebivalec Slovenije ima zdaj na plečih za 16.000 evrov javnega dolga in posledično iz proračuna samo za plačilo obresti namenjamo 750 milijonov evrov na leto. To še dodatno zabetonira sestavo proračuna in močno zožuje manevrski prostor tudi za izdatke za razvojne in socialne namene.

Tveganja za stabilnost javnih financ se bodo leta 2020 brez dvoma precej povečala, tako na strani prilivov kot odlivov. Predlagana proračuna že brez dodatnih domislic poslancev in pritiskov na porabo pomenita hojo po robu prepada, če parafraziramo fiskalni svet.

Na drugi strani je strateško vprašanje, ali se država z rekordnima, več kot desetmilijardnima proračunoma, ustrezno odziva na ključne izzive, ki nas čakajo v prihodnjih dveh letih – od možne gospodarske recesije do neugodnih demografskih trendov in nekaterih nujnih, a še kar prelaganih reform in naložb. Odgovor nanj je težko pozitiven.