Na cesti proti eni najlepših razglednih točk prihodnjega novega krajinskega parka Snežnik, ki ga ustanavlja občina Ilirska Bistrica, so nam na samo nekaj kilometrih pot prekrižali veverica, košuta, kanja in črna žolna. Nad kamnitim zobom, na katerega smo se v mrzli burji povzpeli za razgled na še vedno pobeljen Snežnik, Nanos, Slavnik in v daljavi Cres, so krožile ujede, ki so po vremensko burni noči nadaljevale spomladansko selitev. Med suho travo so izstopali globoko modri svišči, ko bodo travniki ozeleneli, bodo kmetje nanje poslali živino. Z električnimi ograjami jo bodo zaščitili pred medvedi in volkovi, ki živijo v košatih gozdovih.
Prekrasno je tukaj, pa teh krajev še nikoli nisem obiskala, sem vzkliknila. Moj sogovornik, domačin, je samo skomignil z rameni, češ, kakopak. Slovenija je posejana z naravnimi dragulji, ki kažejo, da so naši predniki živeli v sozvočju z naravo. To pomeni, da so ji za svoje potrebe odvzeli manj, kot je potrebovala za svojo obnovitev. Zato so se ohranili obsežni gozdovi, pisani travniki in zelene reke. A logika, ki temelji na izčrpavanju naravnih virov, v obdobju nastajajoče nove svetovne ureditve, na čelu katere so večinoma totalitarni psihopati, dobiva nov pospešek in tudi pri nas pušča sledi – poleg zaostrovanja podnebnih sprememb.
| Komentarji
Komentarji