Darsu dihajo za ovratnik

O gradnji tretje osi.
Objavljeno
18. januar 2019 06.00
Posodobljeno
18. januar 2019 06.00
FOTO: Dars
Družba za avtoceste si na severnem odseku tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki je v prostor umeščen že od leta 2013, ne bo mogla privoščiti zamud. Nov politični in civilni pritisk na družbo je pomagal, zamajal je celo stolček njenega prvega moža Tomaža Vidica. Dars ima le nekaj dni časa, da predlaga, na katerem delu 17,5 kilometra ceste bo do konca letošnjega leta zaril v zemljo, kot se je poleti leta 2017 zavezal v protokolu o gradnji nove cestne povezave. Ta se bo od meje z Avstrijo na Holmcu skozi Slovenj Gradec in Velenje navezala na avtocesto pri Celju ter se nato nadaljevala proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu oziroma navezavi na avtocesto Zagreb–Reka.

Tretja razvojna os ni regijski, ampak državni infrastrukturni projekt, ki ne po zahtevnosti gradnje ne po ceni ne bo zaostajal za drugim tirom. To sta razloga, zaradi katerih bi morda kdo ocenil, da predlagani zamik začetka gradnje za eno leto, dokončanje pa za tri, ne bi smel povzročiti toliko hude krvi. A na Koroškem vlada ničelna toleranca do vsakršnih zamud, saj na spodobno prometnico, ki bo regijo povezala z osrednjo Slovenijo, čakajo že pol stoletja.

Zdi se, da bi Dars brez prijaznega prigovarjanja, na trenutke pa tudi ostrih groženj koroških prvoborcev za hitro cesto, ki njihovim uslužbencem nenehno dihajo za ovratnik, z začetkom gradnje še kar odlašal – morda do odločitve ustavnega sodišča o zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za odsek od Šentruperta do Velenja. Če bi trasa na tem delu ne bi bila sprejeta, bi Dars nad projektom lahko preprosto dvignil roke. A ustavno sodišče o zahtevi še ni presodilo in do 1. februarja, ko naj bi potrpljenje Korošcev dokončno splahnelo in eskaliralo v proteste, skoraj gotovo ne bo.

Na Koroškem vlada ničelna toleranca do zamud, saj na spodobno prometnico čakajo že pol stoletja.


Projekt tretje razvojne osi je razkril slabe odnose med Darsom in državo. Poznavalci razmer ocenjujejo, da ni jasno, kaj bi moral Dars graditi in kateri program je zanj obvezujoč. Da je res tako, je pritrdil predsednik uprave Darsa kar sam, ko je na vprašanje, kaj je družba od leta 2013 opravila pri projektu tretje razvojne osi, odgovoril, da nič, saj Darsu tega nihče ni naročil.

Ker je Dars državno podjetje, naj bo država tista, ki mu bo naložila, s čim naj se ukvarja. Indici, da vajeti odločanja o tem le prevzema v svoje roke, so, saj se je v pogovore o usodi tretje razvojne osi vključil Vojmir Urlep, desna roka predsednika vlade. Uspeh projekta pa ne bo odvisen le od Darsa. Tudi od vlade je mogoče pričakovati učinkovitost, ko bo šlo za sklepe, odloke in uredbe različnih ministrstev, vključenih v projekt.
     
Ko bodo na trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem zabrneli gradbeni stroji, četudi za en sam premostitveni objekt, poti nazaj ne bo. Za nikogar. Šele takrat bodo Korošci pomirjeni, saj jih bodo žerjavi na gradbišču prepričali, da tretja razvojna os ni več le črka na papirju, imenovanem protokol.