Depolitizacija

Bruseljske razlage niso nevtralna drža, temveč postavljanje na hrvaško stran.
Objavljeno
18. junij 2018 06.00
Posodobljeno
18. junij 2018 07.20
Arbitražna razsodba. KARIKATURA Marko Kočevar
Skoraj leto dni po objavi arbitražne razsodbe še vedno nič ne kaže na preboj glede njene izvršitve. Znamenja, da bo vrh evropske komisije politično preračunljivo popustljiv do Hrvaške in da ne bo uporabil vzvodov za pritisk na Zagreb, so postala dejstva. Bruseljske razlage o dvostranski naravi mejnega vprašanja ne glede na razsodbo niso nevtralna drža, temveč postavljanje na hrvaško stran. Od tega do slovenskega razumevanja, da evropsko komisijo pri ravnanju vodi logika strankarskih barv, ni daleč.

Slovenska politika je doslej enotno vztrajala, da mora v takšnih okoliščinah nadaljevati pot na sodišču. Hrvaško pričakovanje, da bo drugačno razmerje sil po volitvah na koncu zmehčalo trdo držo in da bi se lahko odprla vrata nekakšnim novim vsebinskim pogajanjem, je videti kot neuresničljivo. V Uniji, ki je v dramatičnih časih pod velikimi notranjimi in zunanjimi pritiski, je nezaželeno, če se članice medsebojno tožijo, a drugega kot sprožitev postopka pred sodiščem EU Sloveniji v danih okoliščinah ni preostalo.

Tožba ni brez tveganj, saj primerljivih zadev v Luxembourgu še niso imeli na mizi. Takšna »depolitizacija« arbitražne zgodbe kljub temu razširja slovenski manevrski prostor in po drugi strani ne zapira vrat kakšni kreativni (out of the box) rešitvi za izvršitev razsodbe, ki bi Hrvaški omogočila časten izhod. Latenten konflikt, ki utegne že v letu ali dveh dobiti pojavno obliko v blokadi vstopanja v evro ali približevanja schengenu, ne more biti v nikogaršnjem interesu. Tudi v kontekstu balkanske regije in hrvaških ciljev v EU ni racionalnih argumentov za nadaljevanje zanikanja realnosti.

Pri reševanju vprašanja meje, ki državi spremlja od osamosvojitve, je arbitražna razsodba prva res trdna mednarodnopravna podlaga.