V zadnjem desetletju je Slovenijo prizadela druga huda gospodarska kriza po osamosvojitvi. A če smo bili v prvi, ta je bila posledica izgube jugoslovanskih trgov, enotni in smo imeli tudi jasno vizijo, je zadnje desetletje razkrilo predvsem odsotnost gospodarske strategije.
Že res, da politiki pogosto govorijo o proevropski usmerjenosti in bratskih oziroma prijateljskih državah, toda ali zna Slovenija vsa ta članstva in povezave tudi v celoti izkoristiti? Po eni strani je država res še bolj izvozno usmerjena kot pred desetletjem, a razvojno je bila konec lanskega leta tam, kjer je bila konec leta 2008.
Tudi izzivi so enaki, če ne še večji. Imamo eno najslabših demografskih projekcij v Evropi. Ob osamosvojitvi je povprečna starost znašala 35,9 leta, letos znaša že več kot 43 let. V zadnjem desetletju se je povečala za dve leti.
Vsaj toliko pozornosti, kolikor je država namenja tematiki socialne varnosti, bi morala nameniti odpiranju novih delovnih mest.
Državo sicer vse bolj skrbi ureditev dolgotrajne oskrbe in vse višji stroški pokojnin. Toda vsaj toliko pozornosti, kolikor je država namenja tematiki socialne varnosti, bi morala nameniti tudi odpiranju novih delovnih mest, in sicer takih, ki bi privabila mlade in tiste z več znanja.
Ena od stalnic letnih
usmeritev OECD je velika obremenitev stroškov dela. Slovenija to povezuje s stroškom socialne varnosti. Toda to lahko vodi v začarani krog težav. Visok strošek dela in slab odnos do prihrankov (to je manj stigmatizirano ime za kapital) ter birokratske ovire so glavni vzroki za relativno malo naložb v gospodarstvu. Še posebno novih tujih naložb je pri nas relativno malo, manj kot v drugih gospodarsko odprtih državah.
Zaradi tega se odpira manj delovnih mest, kot se povečuje število upokojencev. Tem pa se realno znižuje pokojnina.
Če bi Slovenija več pozornosti namenila odpiranju novih delovnih mest, bi to seveda zagotovilo tudi večje prilive v pokojninsko in zdravstveno blagajno.
To bi moral biti tudi največji izziv ter cilj včlanjevanja in povezovanja. Primerjave z drugimi niso samo statistika. Če slovenski BDP na prebivalca raste manj kot, denimo, v EU, to pomeni tudi, da se bodo pokojnine realno znižale in bo za zdravstvo manj denarja. Lahko bi bilo tudi obratno.
