Povprečnemu gospodinjstvu se je mesečni strošek zgolj zaradi podražitve pogonskih goriv zvišal za okoli 30 evrov.

Galerija
Kaj je torej Slovenija v štirih letih naredila za zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoza? FOTO: Leon Vidic/Delo
Letošnja energetska kriza je v nekaterih pogledih tudi test spoznanj iz prejšnje krize. Dva ključna cilja na področju energetike, ki sta se izluščila iz ruskega napada na Ukrajino, sta nujnost razpršitve nabavnih virov in energetska neodvisnost. Države EU so takrat iz Rusije uvozile okoli polovico zemeljskega plina in z njegovo pomočjo celo načrtovale umik iz premoga. Poleg tega so iz Rusije uvozile skoraj tretjino surove nafte in naftnih derivatov.
Zdaj so te nabave bolj razpršene, kar po eni strani povečuje energetsko varnost, po drugi pa je že razpršitev nabav zvišala cene energentov. Tudi zato je letos, ko se je zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran porušila svetovna preskrba z naftnimi derivati, manj govora o varčevanju in strah vzbujajo predvsem naraščajoče cene ...
Komentarji