Do kdaj še rast na krilih domačih nakupov

Umirjanje gospodarske rasti in dogajanje v mednarodnem okolju bosta prihodnje leto vse večje tveganje za javne finance.

Objavljeno
30. november 2019 06.00
Posodobljeno
30. november 2019 06.00
KARIKATURA: Marko Kočevar
Podatek, da je bila realna rast slovenske ekonomije konec tretjega četrtletja le še dvoodstotna, je vsekakor pod pričakovanji. Slovensko gospodarstvo sicer raste, a vse počasneje in slabše od napovedi. Naša gospodarska dinamika ostaja višja od – zelo nizkega – povprečja v evrskem območju in Uniji, sicer pa je zdaj dva- do skoraj trikrat nižja, kot smo jo beležili pred nekaj četrtletji. In še ena primerjava: gospodarski zagon pri nas je zdaj manjši kot v približno podobno razvitih državah Višegrajske skupine; izjema je le Slovaška, ki je še bolj od nas vpeta v ta čas opotekajočo se avtomobilsko industrijo.

Gospodarska slika tako po predstavljenih podatkih za letošnjih prvih devet mesecev kaže mešane signale. Močna rast porabe in nakupov gospodinjstev je presenetljivo postala eno glavnih gospodarskih gonil – in dokazuje večjo kupno moč in pripravljenost ljudi, da po kriznem zategovanju pasu odprejo denarnice. Novembrska omejitev posojil prebivalstvu bi utegnila ta trend upočasniti, a na končno potrditev te domneve bo treba še počakati.

V času, ko smo na desni, padajoči strani gospodarskega cikla, sicer lahko vzbuja skrb predvsem zmanjšanje nekaterih naložb, recimo v poslovne investicije in transportno opremo. Ta kaže, da se letošnja vse slabša gospodarska pričakovanja iz Nemčije, Avstrije, Italije in drugih najpomembnejših partneric selijo tudi na sončno stran Alp.

Pospešeno umirjanje gospodarske rasti in dogajanje v mednarodnem okolju bosta v letu, ki prihaja, tudi vse večje tveganje za javne finance. Še posebno če se bo v prihodnje pospešeno umirila tudi domača potrošnja, ki za zdaj zelo blagodejno vpliva na proračunsko blagajno.

Aktualno proračunsko merjenje moči med vlado in državnim svetom ter pomenljiv odstop ključnega premierovega gospodarskega svetovalca spet potrjujeta, da imamo šibko manjšinsko vlado, ki bo težko previharila izzive težjih proračunskih časov in morebitnih rezov v porabo.

Verjetnost, da bi bili ti nujni že v prvi polovici prihodnjega leta, skupaj z rebalansom proračuna za leto 2020, pa se s sedanjo nižjo rastjo vsekakor povečuje.