Dolge lovke korupcije

Češki konservativni premier Petr Nečas bi bil moral pravzaprav že od prvega dne na oblasti vedeti, da mora biti njegova vlada »kristalno čista«. Boj proti korupciji je bil uvrščen na sam vrh pogodbe s koalicijskima partnerjema, in tudi sam je na volitvah rešil svojo stranko kot »gospod Čisti«, družinski oče štirih otrok in brez madeža. Prav madeži so pokopali njegovega predhodnika na čelu stranke Mirka Topolanka, ki so ga paparaci slikali golega in obkroženega z razgaljenimi lepoticami v vili Certosi Silvia Berlusconija. In vseh pet mesecev svoje vladavine Nečas ve, da mu za ovratnik diha močna socialdemokratska stranka, resnična zmagovalka parlamentarnih volitev, ki je enkrat že sesula vlado ODS, čeprav je bilo to dejanje med češkim predsedovanjem EU zanjo pirova zmaga.

Toda čeprav je preživel nezaupnico, se je Nečas svoje prve velike krize lotil diletantsko. Tudi politiki na vrhuncu oblasti bi morali vedeti, da se načelo »ubij prinašalca slabih novic« po pravilu vrne kakor bumerang, toda Nečas se je najprej pridružil obsojanju odstavljenega šefa okoljevarstvenega sklada Liborja Michalka, kot da bi verjel njegovim s skrivnimi posnetki podkrepljenim trditvam, da si je minister za okolje Pavel Drobil poskusil prilastiti državni denar. Razen če premier že prej ni vedel več, kakor priznava; Drobil je namreč okoljevarstveni denar menda poskusil pridobiti tudi za stranko.

Michalek, ki se mu je moral premier nazadnje opravičiti, je zdaj na Češkem že skoraj ljudski junak in tudi ponudbe za novo zaposlitev mu menda kar dežujejo, med drugim z ministrstva za promet in infrastrukturo, katerega minister je član Radkove stranke javnih zadev. Nečasovi koalicijski partnerji se očitno bolje zavedajo, kako pomemben je ugled iskrenih borcev proti korupciji v današnji Češki, ki tudi čuti posledice finančne krize in domačega prevelikega zadolževanja. Vlada, ki od ljudi zahteva veliko, saj znižuje plače državnim uradnikom in načrtuje boleče reforme pokojninskega in drugega zavarovanja za uravnoteženje državnega proračuna, bi morala visoka merila postaviti tudi sebi. Vsekakor bi morala hitro obračunati z gnilimi jabolki v lastnih vrstah, precej hitreje kakor v prvem preizkusu.

Premier Nečas je zdaj dobil drugo priložnost. Te ne sme zapraviti, kajti raziskave javnega mnenja kažejo, da priljubljenost njega in njegove stranke med ljudstvom hitro kopni. Ko so Nečasu spomladi podelili vodenje stranke, tega niso naredili zato, ker bi bil karizmatična osebnost ali izjemno prepričljiv govornik, ampak zato, ker je ljudstvo od njega laže kot od drugih politikov ODS pričakovalo transparentnost ter prizadevanje za gospodarski razvoj in delovna mesta. Brez enega ne bo drugega, to je zdaj na Češkem že jasno.

Tudi najbolj priljubljeni češki politik, predsednik države Vaclav Klaus, je iz Nečasove ODS, a to premieru ne bo veliko pomagalo. Klaus je še pred kratkim glasno hvalil tudi ministra za okolje, pa mu to ni veliko pomagalo. Kdo ve, morda pa je Drobil denar za okoljevarstvene namene preziral tudi zato, ker se je nalezel predsednikovega dvoma o teorijah o segrevanju ozračja kot rezultata človekove civilizacije.