Draga naša košarka

Skoraj neopazno je minila okrogla obletnica košarkarskega svetovnega prvenstva 1970, na katerem je Ivo Daneu kot kapetan jugoslovanske reprezentance dvignil zmagovalni pokal sredi tivolske ekstaze. Dolgih 40 let pozneje je košarka spet osrednja tema nacionalnega pomena. Ko je Borut Pahor naznanil, da vlada ne bo mogla znatneje podpreti organizacije evropskega prvenstva 2013, je doživel še hujši odziv kot ob razkritju ameriških depeš. Ko pa je teden dni pozneje pod pritiskom javnosti obrnil ploščo in začel naštevati velike koristi EP, je sprožil pričakovani plaz »slovenskih« vprašanj. Denimo, kdo bo vse plačal?

Res je, prvenstvo stare celine ne bo poceni in glede na dejstvo, da se je Slovenija edina potegovala zanj, je pristojbina za pridobitev organizacije očitno previsoka. Še posebno v težkih časih, ko mora vlada zmanjševati stroške na socialno občutljivih področjih. Zato bo treba še trdneje prijeti za besedo vse, ki zdaj z neizmerno lahkoto napovedujejo minimalne stroške izvedbe in velike finančne koristi od tekmovanja 24 najboljših evropskih reprezentanc ter prihoda množic tujih navijačev. Čas je preresen, da bi si lahko privoščili naivnost zaradi neizogibnih oportunistov, prevelikih oči funkcionarjev ali celo njihovih ambicij, da bi se po »uspešno opravljeni nalogi« preselili na lagodnejša delovna mesta v vodstvo mednarodne krovne zveze. Takšnih primerov je preveč po vsem svetu in tudi pri nas.

S športnega vidika je precej lažje oceniti včerajšnjo münchensko odločitev. Zmaga bi bila precej slajša, če bi se za EP potegoval še kdo. Toda ne pozabimo, Slovenci imamo zelo radi košarko in na zadnja velika tekmovanja nas potuje skoraj toliko kot navijačev vseh drugih držav skupaj. Imamo pa tudi zelo dobro reprezentanco, ki v primerjavi s tekmeci skoraj edina še ni dobila priložnosti nastopiti na domačih tleh. EP 2013 bo pomembna prelomnica, saj lahko pomeni uresničenje sanj in tudi leto »spočetja« novih košarkarskih asov ob pričakovani evforiji. Če se bo vanj v prihodnjih treh letih res usmerila velika večina razpoložljivega denarja države in pokroviteljev, pa lahko zariše tudi novi slovenski športni zemljevid. Tega se ne bojijo le zastopniki drugih panog, temveč celo shirana Union Olimpija.