Država, moja domovina

Državljanska vzgoja je del nacionalnih kurikulov v vseh evropskih državah.

Objavljeno
09. februar 2015 18.47
Pouk latinščine na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani 6. novembra 2013.
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo
Verjetno se vsi lahko strinjamo v eni točki: mladi premalo vedo, kako delujejo država in njene institucije, premalo se udeležujejo volitev in premalo poznajo zgodovino (samostojne) Slovenije.

Že v naslednjem trenutku se razprava o tem, ali bi bilo smiselno državljansko vzgojo kot samostojen predmet uvesti tudi v srednje šole in tako nadgraditi soroden predmet, ki ga že poučujejo v osnovni šoli, začne pršiti med številne interese tistih, ki so se vanjo vpletli. In ker je to čustveno nabita razprava, se vanjo hote ali nehote vedno priplazi tudi bojazen pred ideološkimi konstrukti, na primer pred ideologijo slovenstva in krščanskimi vrednotami, ki naj bi tičali v njenem ozadju, kot je bilo mogoče slišati med izredno sejo parlamentarnega odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Državljansko vzgojo kot samostojen predmet so si resda prvi zaželeli dijaki, ki so na konferenci o participaciji otrok in mladostnikov med drugim zahtevali, da se v srednje šole uvede učni predmet, ki bo omogočal pridobivanje znanj in spretnosti za aktivno državljanstvo in demokracijo ter javno nastopanje. Politiki so njihovo željo le posvojili.

A strokovnjaki že dolgo svarijo pred prenatrpanimi učnimi načrti. Šola z manj predmeti namreč daje več prostora za razmišljanje. Pomisleke ob predlogu za nov šolski predmet krepijo tudi varčevalni ukrepi v šolstvu. Za šolnike je namreč že uvajanje in izvajanje neobveznih izbirnih predmetov v težkem finančnem položaju, v katerem je danes šolstvo, sporno. V Dijaški organizaciji Slovenije, kjer niso zadovoljni s sedanjo rešitvijo, po kateri so veščine in znanja, povezana z državljansko vzgojo, del učnih načrtov različnih predmetov, ker da jim profesorji posvečajo malo ali nič pozornosti, o stroških uvedbe novega predmeta še niso razmišljali. Toda, pravijo, varčevanje ne bi smelo biti ovira za izboljšave srednješolskega izobraževanja.

Državljanska vzgoja je del nacionalnih kurikulov v vseh evropskih državah in v šolah jo izvajajo na tri načine: lahko je samostojni predmet, lahko je integrirana v drugi predmet ali učno področje ali se poučuje kot medpredmetna tema.

Cilj takega izobraževanja pa ni le, da učenci osvojijo teoretično znanje, ampak tudi, da obvladajo potrebne spretnosti in razvijejo ustrezne odnose in vrednote, to pa lahko počnejo predvsem v praksi. Kurikuli zato večinoma spodbujajo aktivno participacijo učencev v šoli in zunaj nje. Splošno gledano pokrivajo širok in zelo izčrpen nabor tem, povezanih z osnovnimi načeli demokratičnih družb in sodobnimi družbenimi vprašanji, kot so kulturna raznovrstnost in trajnostni razvoj. Problem pa je, da se v praksi izkaže, kako državljansko vzgojo marsikje bolj enačijo z domoljubjem in manj s spodbujanjem strpnosti do drugačnih. V Sloveniji, kjer imajo dijaki tudi v evropskem merilu eno najmočnejših vlog pri upravljanju šol, pa se še pokaže, da od državljanske vzgoje odnesejo natanko toliko, kot želijo.