Državna dobronamernost

Z evropsko birokracijo vemo, da so zmeraj težave, vsakršna dobra ideja mora prepotovati stotine pisarn in ravni in le redkim se nasmehne sreča, da na koncu vstopijo v labirint veljavne evropske zakonodaje. Letos se bomo na primer po dolgih razpravljanjih in čakanju lahko na pragu poletja razveselili telefonskega gostovanja na drugačen, večinoma cenejši način, relativno kmalu se v okviru pripravljanja in sprejetja nove avtorske zakonodaje na ravni Evropske unije, na tako imenovanem enotnem digitalnem trgu obeta nova uredba, ki bo potrošnikom omogočila dostop do njihovih storitev spletnih vsebin – od filmov in športnih dogodkov do e-knjig, videoiger ali glasbe – med potovanjem po članicah Unije na enak način, kot do njih dostopajo doma.

Modernizacija vseevropske zakonodaje o avtorskih pravicah je torej v silnem zamahu, maja bodo v Bruslju odločali o dopolnilih, ki zadevajo avdio-vizualni sektor, o tem, da bo avtor, če je pravico do dajanja na voljo javnosti prenesel na producenta, obdržal pravico do pravičnega nadomestila. Slovenski Zavod Aipa, ki kolektivno ščiti pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdio-vizualnih del, je že pred dvema mesecema pozival k ravnovesju v avtorskopravni zakonodaji, češ da sta čas pogovorov o reformi EU-zakonodaje na področju avtorskega prava in sprejetje predloga EU-direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu iz septembra lani ključni trenutek za zaščito pravic igralcev. Gre za zagotavljanje pravičnega nadomestila iz naslova tako imenovanega streaminga in drugih storitev pretakanja vsebin z interneta. Takrat so ugotavljali, da evropski komisiji ni uspelo prilagoditi avtorske zakonodaje EU digitalnemu okolju, predlog direktive po njihovem mnenju ne ustreza namenu, ki naj bi ga direktiva dosegla v praksi, saj implementacija predloga ne pomeni, da bodo igralci primerno poplačani, niti jih ne bo postavila v boljši položaj za doseganje pravičnega deleža prihodka, ki jih njihova dela ustvarijo z uporabo na spletu.

Ob tem bo zanimivo opazovati, kakšne posledice bo imela akcija igralcev na današnji dan intelektualne lastnine, ki zahtevajo ratifikacijo pekinške pogodbe. Na svoje moralne in ekonomske pravice so se odločili člani evropskih igralskih sindikatov in združenj, tudi slovenskega, opozoriti s preprosto akcijo objavljanja selfijev na facebooku, twitterju in instagramu, na osebnih profilih ter profilih Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Mednarodnega združenja igralcev, zgodbo pa vodi Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, torej nebruseljska institucija. Če bo zadeva imela pozitivne posledice, se bo morala zganiti tudi bruseljska birokratska mašinerija. To bo torej dober preizkus tamkajšnje odzivnosti. Je pa današnja akcija tudi opozorilo na večno inertnost slovenskih oblasti: kaj si misliti o državi – resda ni edina, spada v večino –, ki pogodbo dobronamerno podpiše, ne sicer takoj kot nekatere, vendar je potem skoraj štiri leta ne ratificira? Da je malce zmedena? Lenobna? Naivno dobronamerna, če to ne stane preveč?