Ena žoga, ena Slovenija

Če želimo zmagovati, potrebujemo drugačen pristop, hitre in pogumne odločitve ter dobre vodje.

Objavljeno
18. september 2017 22.58
Gregor Knafelc
Gregor Knafelc
Zakaj tak žar pri navijanju, če pa nikoli ne spremljaš športa in tudi nisi navijačica, sem jo vprašal, ko smo gledali TV-prenos finala. Ker njihova zmaga prinaša mlajšim generacijam, otrokom, samo najboljše, je odgovorila. Povečuje njihovo samozavest, je vzrok, da so ponosni na to, da so Slovenci, in jim dokazuje, da je mogoče doseči cilje, ki se zdijo nedosegljivi.

Kako preprost odgovor na vprašanje, zakaj je treba zmagovati. In kako bi tako miselnost lahko naselili v glave Slovencev? Na hitro verjetno težko, dolgoročno pa bodo k temu pripomogli pogum, zmage v kolektivnih športih proti večnim favoritom, priznavanje in spoštovanje dosežkov drugih ter seveda dobri vodje, ki družbe ne bodo zastrupljali s populističnimi temami, ampak bodo iskali sinergijo in dobre razvojne priložnosti.

Superzvezdnika Goran Dragić in Luka Dončić sta bila kos zahtevni nalogi, se dopolnjevala in tlakovala pot na prestol Evrope. Znala sta se dogovoriti, ne da bi »privatizirala« igrišče. V zadnjih minutah je slovensko moštvo dokazalo, da zmore v najbolj kritičnih trenutkih zmagovati tudi brez ključnega stebra (brez Dončića zaradi njegove poškodbe in odhoda iz igre), če sta srce in glava na pravem mestu, cilj pa jasen vsem igralcem. 

A kako je mogoče, da smo prvaki Evrope, če nimamo niti enega košarkarskega kluba, ki bi se uvrščal na velika evropska tekmovanja? To je mogoče samo v Sloveniji, v deželi posebnih ljudi. Poznavalci trdijo, da je uspeh reprezentance posledica moderne košarke, ki jo je Slovenija igrala in ji daje prednost pred drugimi timi. Recept za uspeh se tako ponuja sam – če želimo zmagovati, potrebujemo drugačen pristop, hitre in pogumne odločitve ter dobre vodje.

Zakaj ne bi tudi Slovenija postala zlata? Recepturo smo lahko gledali ves mesec, sicer na Kanalu A, ne na nacionalni televiziji, a to je že druga zgodba.