Energetika zdaj, ne leta 2018

Energetska stroka je enotna, energetski koncept ne sme čakati do leta 2018, kakršno napoved je potrdil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, saj naj bi vsi postopki priprave izhodišč in preverjanje mnenja strokovne in druge javnosti vzeli dve leti, okoljska presoja pa še eno leto. Kakšen koncept imajo na ministrstvu v mislih, ni jasno, mogoče pa niso poslušali vseh pripomb, ki jih je imel do projekta natančen predlog prejšnjikrat, dolg tisoč strani. Ogorčenje je bilo namreč popolno na vseh straneh, tako natančen popis projektov namreč ni koncept, ampak praktično izvedbeni načrt, odprla pa so se tudi številna vprašanja, ali so našteti projekti pravi ali bi nemara bilo bolje našteti katere druge.

Posebnost ali priložnost

Koncept je v razumnih okoljih dokument, ki določa smer, v katero se bomo razvijali. To Sloveniji večinoma določa že Evropska unija, lahko pa bi dodali kaj, kar je bodisi posebnost bodisi priložnost. Res je sicer, da vsaki vladi najbrž ni še jasno, da se bo morala energetika v določenem času razogljičiti oziroma bo morala nehati spuščati toplogredne emisije v zrak, znaki so mešani. Država, ki je z visokimi subvencijami za obnovljive vire uničila trg z elektriko, zdaj podpira tudi termoelektrarne na premog, saj te zagotavljajo stabilnost sistema. ZDA bodo tudi prihodnje leto v Parizu v političnem krču, ko se bodo vse države morale zavezati, za koliko bodo znižale emisije. Temu zgledu lahko sledi še kdo. Podnebje pa dela svoje, to čutimo v Sloveniji že vse leto. Vendar mednarodna neodločnost ne sme biti izgovor. Razmere so resne. Minister, pristojen za energetiko, vedno znova razburja z nepremišljenimi izjavami, kar kaže na to, da svojemu položaju ni kos, državnega sekretarja za energetiko ta država še nima, na direktoratu za energijo pa nekateri, tako vsaj pravi stroka, živijo v oblakih in se lahko pogovarjajo o vremenu in mogoče še o električni mobilnosti, ne pa dejanskih težavah v energetiki. Mrtev tek ne bo privedel nikamor. Tudi čakanje na energetski koncept še tri leta, o katerem poznavalci pravijo, da ne bi smel vzeti več kot 14 dni, če bi bil dejansko koncept, ne pa nekaj zamotanega in na koncu spet neizvedljivega, ne bo prineslo nič dobrega. Termoelektrarna Šoštanj, največji energetski objekt v državi, se sesuva sama vase, poleg tega pa njena stiskajoča se masa ustvarja črno luknjo, ki grozi, da bo pogoltnila še vso drugo energetiko. Termoelektrarna Trbovlje je na koncu poti, hidroelektrarne na srednji Savi ali Muri pa je še začele niso. Črpalna elektrarna Avče se ne izplača, ker so razlike med nočno in dnevno ceno elektrike izginile. Po eksploziji sončnih elektrarn je država nove projekte popolnoma ustavila, čeprav se tehnologija razvija in ceni, vetrnici imamo pa dve.

Odtujeni projekti

Energetika je pri tem večinoma v državni lasti, skratka v lasti vseh državljanov, nenehno pa nam dokazujejo, da ni čisto tako. Izsiljen prevelik blok v Tešu po nikoli zares uradni nacionalni strategiji, politično nastavljanje direktorjev, ugodnosti in usluge sem in tja, nenehne pritožbe na vse projekte v vseh fazah postopka, spreminjanje usmeritev, panični odziv, ko se oglasi komisija, kot je, denimo, ustanovitev Sodo (Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja), ki je pogorel ob letošnjem žledu, zdaj pa mu je vlada, v pomanjkanju drugih rešitev, zaupala postavitev polnilnic za električne avtomobile ob avtocestah. Od velikega prijateljstva z Rusijo smo prišli do stavka, da je Južni tok zasebni projekt. In sindikati, ki so imeli predstavnike v nadzornih svetih, tudi v Tešu, ko so se odločali za Teš 6. Isti ljudje zdaj grozijo s splošno zatemnitvijo, če bo kdor koli omenil privatizacijo energetike, te iste, ki jo Teš 6 vleče na dno. Mogoče pa je kje v ozadju strah, da bi kakšen tujec zdaj nam tako ali tako odtujeno energetiko upravljal bolje, tudi s tem, da bi nekaterim posvečenim nehal deliti bonbončke. Skratka, čas je, da se vlada tega resorja resno loti.

Nekateri po drugi strani pa opozarjajo še na začaran krog, ki se dogaja v politiki in obravnava plače. Za 2600 evrov neto plače se menda ne da več dobiti zares sposobnega ministra, ki bo pripravljen 365 dni na leto in 16 ur na dan dajati glavo med tnalo in nakovalo. Tudi sklici parlamenta so tako vse manj sposobni. Državi gre tako vse slabše, ljudstvo pa zahteva glave in zajamčene plače za poslance in ministre. Mogoče pa bi vendarle kazalo počasi v tej državi stopiti skupaj in se nehati deliti na te in one druge.

Cilj: energetska samopreskrba

Energetski koncept bi lahko postal taka združevalna točka. Napisali bi ga lahko na dveh tiskanih straneh. Slovenija bo do leta 2030 zmanjšala emisije za 40 odstotkov, pri tem pa poskrbela, da bo za slovensko gospodarstvo to priložnost, ne dodatno breme. Prvi obsežni projekt bo energetska obnova stavb, pretežno financiran s prihranki energije. Razpisi bodo imeli okoljevarstvena merila, kar pomeni, da bodo imeli materiali in naprave iz lokalnega okolja konkurenčno prednost, med njimi še najbolj les. Podpirala bo projekte izrabe obnovljivih virov energije, predvsem hidroelektrarn, ki pa morajo biti večnamenski objekti (tudi zaščita proti poplavam, bogatenje podtalnice, namakanje, rekreacija in, kjer bi bilo mogoče, vodni promet). Uredili bomo sobivanje hidroelektrarn in območij Nature 2000. Slovenija bo energijsko samopreskrbna, kar pomeni podporo električni mobilnosti in uporabi bioplina za zmanjšanje in na koncu odpravo uvoza nafte in plina. Za ogrevanje je treba bolje izrabiti toploto podzemlja, tudi vod opuščenih rudnikov. Za doma razvite tehnologije bomo zagotovili polno podporo in grozdenje v večje sisteme. Del financiranja srednjih šol in fakultet bo odvisen tudi od takih razvojnih projektov. Za nove tuje tehnologije bomo zagotovili toliko podpore, da ne izgubimo stika s svetovnim razvojem.

Osnovno smer razvoja energetike je mogoče preveriti tudi na referendumu, ravno tako konkretnejše rešitve in projekte, ki bodo nastali na podlagi koncepta. Ne nazadnje je najbrž vsem jasno, da naložb v energetiko ne bo, če se bo smer tako spreminjala kot pri sončnih elektrarnah. Investitorji potrebujejo gotovost, v energetiki pa to ne pomeni leto, ampak več deset let. Zdaj razmere sicer za nikogar niso dobre, nobena nova elektrarna namreč ne prinaša dobičkov. To pa lahko pomeni tudi, da je mogoče dobiti denar za varčevanje z energijo. Še ena dobra novica je to, da bo Slovenija letos proizvedla več elektrike, kot je porabi, z odšteto polovico Jedrske elektrarne Krško.