Evropska drama
Po kratkem premoru se bo začela odločilna faza pogajanj o brexitu.
Odpri galerijo
Izgubljeni v brezpotjih brexita. Bruselj čaka na nove predloge Therese May FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Prizori z vrha EU in z njim povezanim dogajanjem so bili razpeti med dramatičnim položajem in sproščenostjo. Ugotavljanju, da so pogajanja o brexitu, prelomnici v zgodovini EU, v zastoju, je sledilo nočno posedanje nemške kanclerke Angele Merkel v gostilni v središču Bruslja v družbi francoskega predsednika, belgijskega premiera in predsednika luksemburške vlade. Bolj dramatični časi, v katerih bo treba sprejemati bolj tvegane odločitve, šele pridejo.
V evropski politiki je manj nemira zaradi britanskega izstopa, ker je kljub blokadi še dovolj časa za sklenitev sporazuma. Četudi voditelji Unije drug za drugim ponavljajo, da svoje drže do brexita ne morejo prilagajati notranjepolitičnim razmeram na Otoku in zahtevam britanskega parlamenta, bodo v prihodnjih tednih in mesecih morali upoštevati celovito rešitev. Kaotičen brexit namreč ni v interesu nobene strani za pogajalsko mizo.
Povsem konkretna vprašanja, denimo, kaj se bo zgodilo s transportom ali kaj bo s pravicami državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva, če ne bo brexita s sporazumom, silijo evropsko politiko k razmišljanju o novih poteh do rešitve. Napredka pa ne bo, dokler se premierka Theresa May ne bo odrekla londonskim dogmam, povezanim s pričakovanji o naravi prihodnjih gospodarskih odnosov z EU. Teh si ne more izbirati sam in sploh ne v nasprotju s temeljni pravili delovanja EU.
Obe strani bi morali narediti vse, da na irskem otoku ne bo nastala pretrda meja, ki bi ogrozila mirovni proces. Ni več smotrno, da v Londonu še vztrajajo pri rešitvah, ki bi spodkopavale integriteto notranjega trga EU kot motorja ne samo evropske integracije, ampak tudi rasti in delovnih mest. Če se odločiš za brexit in nikakor nočeš sprejemati svoboščin, kot je prost pretok delavcev, ne moreš več imeti enakega dostopa do notranjega trga.
Kanclerka Merklova je glede organiziranja brexita prepričana, da bi se morala najti pot, če je volja. Tudi pri drugih vprašanjih, ki so bile na vrhu, se kažejo številne težave, povezane z nemočjo Unije pri sprejemanju odločitev. Migracijski dosje, s katerimi bi na podlagi izkušenj z begunsko krizo, ki je razklala EU, se prenaša z enega predsedstva na drugo, ne da bi se kaj premaknilo. Avstrijo že poskuša doseči, da bi odpovedali sistemu razporejanja beguncev po kvotah.
Val populizma kot kontekst evropskih volitev maja že kaže svojo rušilno moč. Rim je izzval Bruselj in druge, predvsem severne članice s predlogom proračuna, ki očitno krši zaveze z namero populističnega dvorjenja volilnemu telesu. Brez upoštevanja širših posledic takega ravnanja. To vnaša nemir v območje z evrom, ki po vseh krizah še zdaleč ni utrjeno. Optimisti so že tako videli brexit kot priložnost za streznitev in nov zagon EU.
Še zdaleč ni gotovo, da se bodo njihove želje izpolnile.
V evropski politiki je manj nemira zaradi britanskega izstopa, ker je kljub blokadi še dovolj časa za sklenitev sporazuma. Četudi voditelji Unije drug za drugim ponavljajo, da svoje drže do brexita ne morejo prilagajati notranjepolitičnim razmeram na Otoku in zahtevam britanskega parlamenta, bodo v prihodnjih tednih in mesecih morali upoštevati celovito rešitev. Kaotičen brexit namreč ni v interesu nobene strani za pogajalsko mizo.
Povsem konkretna vprašanja, denimo, kaj se bo zgodilo s transportom ali kaj bo s pravicami državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva, če ne bo brexita s sporazumom, silijo evropsko politiko k razmišljanju o novih poteh do rešitve. Napredka pa ne bo, dokler se premierka Theresa May ne bo odrekla londonskim dogmam, povezanim s pričakovanji o naravi prihodnjih gospodarskih odnosov z EU. Teh si ne more izbirati sam in sploh ne v nasprotju s temeljni pravili delovanja EU.
Obe strani bi morali narediti vse, da na irskem otoku ne bo nastala pretrda meja, ki bi ogrozila mirovni proces. Ni več smotrno, da v Londonu še vztrajajo pri rešitvah, ki bi spodkopavale integriteto notranjega trga EU kot motorja ne samo evropske integracije, ampak tudi rasti in delovnih mest. Če se odločiš za brexit in nikakor nočeš sprejemati svoboščin, kot je prost pretok delavcev, ne moreš več imeti enakega dostopa do notranjega trga.
Kanclerka Merklova je glede organiziranja brexita prepričana, da bi se morala najti pot, če je volja. Tudi pri drugih vprašanjih, ki so bile na vrhu, se kažejo številne težave, povezane z nemočjo Unije pri sprejemanju odločitev. Migracijski dosje, s katerimi bi na podlagi izkušenj z begunsko krizo, ki je razklala EU, se prenaša z enega predsedstva na drugo, ne da bi se kaj premaknilo. Avstrijo že poskuša doseči, da bi odpovedali sistemu razporejanja beguncev po kvotah.
Val populizma kot kontekst evropskih volitev maja že kaže svojo rušilno moč. Rim je izzval Bruselj in druge, predvsem severne članice s predlogom proračuna, ki očitno krši zaveze z namero populističnega dvorjenja volilnemu telesu. Brez upoštevanja širših posledic takega ravnanja. To vnaša nemir v območje z evrom, ki po vseh krizah še zdaleč ni utrjeno. Optimisti so že tako videli brexit kot priložnost za streznitev in nov zagon EU.
Še zdaleč ni gotovo, da se bodo njihove želje izpolnile.
