Fakinov čas

Že osem let ima v rokah ves javni denar za zdravstvo, letos je to 2,3 milijarde evrov.

Objavljeno
14. januar 2015 20.11
Slovenija.Ljubljana.25.01.2011 Samo Fakin na tiskovni konferenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Foto:Matej Druznik/DELO
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Enajst članov upravnega odbora ZZZS bo danes odločalo, ali bo Samo Fakin, generalni direktor javne zdravstvene blagajne (ZZZS), to ostal tudi v prihodnje. Odločitev bo pomembna za dva milijona prebivalcev Slovenije. Zakaj?

Fakin je v petnajstih letih postal alfa in omega slovenskega zdravstva. Močno vpliva na javno mnenje o zdravnikih in dejansko dogajanje. Odkar se je leta 2000, ko je postal v. d. direktorja bolnišnice Celje, začel pojavljati v medijih, je v Delu nastopil v kar 914 člankih, približno tolikokrat je govoril tudi za druge medije. Že osem let ima v rokah ves javni denar za zdravstvo, letos je to 2,3 milijarde evrov. To obdobje lahko upravičeno imenujemo Fakinov čas. Kakšen je ta čas?

Vodenje celjske bolnišnice je bilo precej burno, polno groženj zdravnikom in prijav organom pregona, končno pa je bil Fakin suspendiran zaradi dvojnega zaračunavanja eritropoetina javni zdravstveni blagajni (ZZZS). A take stvari se v naši družbi hitro pozabijo in Sama Fakina so leta 2007 potrdili za generalnega direktorja ZZZS. Takrat je dejal, da je to pravo mesto za izboljšanje zdravstvenega sistema. Fakinovim blagozvenečim, upanja polnim besedam so ploskali tako na levi kot na desni, v sindikatih in pri delodajalcih. Zdravstvo je takrat imelo že velike težave in odrešenik, ki je za isti denar obljubljal nebesa za vse, je prišel več kot prav.

Po izteku prvega mandata, ko je bilo jasno, da besede niso meso postale in da saditi rožice ni isto kot obiranje plodov, se je z imenovanjem zapletlo, a so na koncu v ponovljenem razpisu kljub osmim prijavljenim kandidatom izbrali že preizkušenega Fakina, ki je zdravstvu spet napovedoval lepše čase, celo skrajšanje čakalnih dob.

Pičlega pol leta pozneje, jeseni 2011, je napovedal kolaps sistema. Ni se uresničil, zdravstvo še zdaj životari, obremenjeno z 250 milijoni dolga, ker ZZZS ne plačuje vseh zdravljenj svojih zavarovancev, čakalne dobe se daljšajo. Ob vse krajši razpolovni dobi ministrov so se peruti Fakinovega vpliva v zadnjih letih neznansko razrasle. Zdi se, kot da bi bil edini, ki pozna področje in še vedno ve, kaj bi bilo treba narediti. Pod njegovim vodstvom je ZZZS sprejel strategijo, da bo dostop do pravic ostal nemoten. A Slovenija s 1800 evri na prebivalca ne zmore imeti enakega zdravstva kot države z dva ali trikrat več denarja.

Ko se je prejšnji mesec Fakin spet prijavil za direktorja ZZZS, je medijem zaupal, da ga Stranka Mira Cerarja podpira. A premier Cerar je povedal, da to ni res. Nato se je Fakin potožil, da se je naveličal vsakodnevnih potovanj v Ljubljano, zato bi bil direktor v domačem zdravstvenem domu v Trbovljah. Toda izkazalo se je, da prijave ni oddal. Torej še računa na mesto v ZZZS. Upravni odbor ZZZS bo danes tako v skušnjavi, da bo na njegovem primeru izkazoval svojo avtonomijo.

Celotno zdravstvo ne more biti Fakinov talec. Njegov čas je treba objektivno oceniti po rezultatih dela, ne po ponovnih obljubah.