Ferplej

Naj bo zapis fonetičen ali v angleškem izvirniku, ferplej je kljub plemenitemu pomenu beseda, ki ne gre najlažje v uho. Moteča postane, če jo na začetku predvolilne kampanje drug za drugim ponavljajo kandidati za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot da ne bi bilo samoumevno, da bi morala v boju za mesto najvišjega športnega funkcionarja v državi veljati najvišja merila in športne vrednote, še posebno tista, da so na začetku tekme izhodišča enaka za vse in naj zmaga najboljši med tistimi, ki upoštevajo pravila igre.

Morda ponekod po svetu vlada taka idila, v Sloveniji gotovo ne. Bitka za naslednika Janeza Kocijančiča se je od tega še bolj oddaljila, ko se je na seznamu kandidatov Bogdanu Gabrovcu in Andražu Vehovarju pridružil Zoran Janković. S seboj je prinesel pridih dnevne politike, ki državljane vznemirja s spletkarjenjem in zastopanjem lastnih interesov. Odziv športne srenje je bil buren, domišljija in »stavniška žilica« o tem, kdo bo zmagovalec in kaj bo odločilno, vsebinski programi kandidatov ali zakulisne politične igrice, sta dobili prosto pot.

V tem smislu je Jankovićeva kandidatura, če bo zmagal ali ne, dobrodošla. Z njim bodo »športne volitve« pod drobnogledom širše javnosti, v športnih krogih in pri tistih, ki bodo neposredno odločali o novem predsedniku, pa so čuti zdaj bolj prebujeni. Najsi zveni še tako nešportno – v tej kampanji naj ne bo preveč ferpleja. Naj na dan pridejo vsi pomisleki o kandidatih, le tako bodo lahko izbrali najprimernejšega. Ferplej bo pomembnejši po volitvah – ko bo novi predsednik pokazal svoj pravi obraz, ko bo jasno, ali je to zanj častitljiva volonterska funkcija v dobro športa ali parket za uveljavljanje parcialnih interesov. Slovenska športna baza je resda obubožana, a slovenski šport izbranim lahko še vedno omogoča milijonske posle ...