Festival naše, ne vaše mladosti

Dolga leta je bilo v prazni avgustovski Ljubljani vprašanje, kje se dobimo zvečer, retorično. V Kudu. Itak. Prišel si na dvorišče v Trnovem in srečal vse, ki si jih moral srečati. Programska stalnica, vsakoletno videvanje istih obrazov in grizljanje koruze so delovali pomirjajoče. Sporočali so, da smo še vsi živi in kolikor toliko zdravi ter da so stvari vsaj približno še tam, kjer naj bi bile. A po dveh desetletjih, nekaj otrocih, ločitvah in vidnih maničnih trzljajih, ki jih je na te iste obraze narisala kriza srednjih let, je nekoč drag prizor postal nekoliko – strašljiv. Kot bi se ujeli v neko časovno zanko. Vse se spreminja, le v Kudu so vsi isti.

To, da se občinstvo v priljubljenih shajališčih zamenja ter da staroselci bentijo nad mladimi, češ, da so jim ukradli njihov prostor, je naravni proces. Čas teče. Ljubljana s prilivom turistov avgusta že dolgo ni več zaspana in Trnfest je le ena od številnih prireditev, ki potekajo v »dnevni sobi« mesta. Ali z drugimi besedami: Trnfest je izgubil mesto, ki ga je zasedal v mestu in zamudil priložnost, da bi si vzgojil novo občinstvo, ki bi festival oživljalo naprej. Medtem ko so starokudovci trdoglavo vztrajali na okopih, zaverovani v svoja višja, a žal preživeta načela, ter bili bitke, ki jim niso bili kos, je bitko v množični kulturni ponudbi izgubljal Trnfest. Zanašali so se na institucijo Trnfesta, na blagovno znamko, ki poganja samo sebe. Menili so, da so brezplačne vsebine, ki so zadnja leta zaradi vse večjega zadolževanja društva opazno izgubljale kakovost, dovolj za dober obisk. Nekaj let jim je uspevalo pri občinstvu vzbujati empatijo tako, da so Trnfestu pripenjali pridevnik »zadnji«, kar pa je kmalu dobilo priokus čustvenega izsiljevanja.

Festival pod novim vodstvom sicer vstopa v 28. leto z novim imenom TrNOVfest, a s preverjenim receptom in programom, v katerem skoraj nič ni presenetljivo, kaj šele, da bi nagovarjalo mlajše občinstvo. In to kljub temu da je anketa, ki so jo tako za lastni vtis opravili novi lastniki, pokazala, da mlajše generacije za legendarni Trnfest in zloglasni Kud sploh še niso slišale. V prihodnjih letih naj bi se to spremenilo. Novokudovci že kujejo načine, kako se približati mladim. Želijo si, da bi mlajše generacije prostor na Karunovi vzele za svojega. Da bi jim ta generacijski premik le uspel, še preden bi s tako drznimi potezami, kot je letošnja uvedba vstopnine na Trnfestu, utegnili izgubiti še zadnje zveste stare obiskovalce. Slogan »Doslej so umetniki podpirali vas, zdaj je čas, da jih podprete vi« sicer trka na vest kulturnih odjemalcev, a upajmo, da ni cena, ki jo bo moral plačati priljubljeni festival zaradi škandalov in malomarnega upravljanja, višja od petih evrov, ki jih bodo letos morali odšteti obiskovalci dvorišča v Trnovem.