Fides piše pismo

Zdravniki so kar veliko uslugo naredili vladi.

Objavljeno
09. december 2016 21.16
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Zdravniki po tem, ko je njihov sindikat Fides z vlado podpisal sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, čutijo veliko povečanje nestrpnosti do njih. To opisujejo z izrazi, da se nad njimi dogaja pogrom, da se jih demonizira kot poklicno skupino in da se ljudi hujska proti njim. Stanje se jim zdi tako alarmantno, da so o tem pisno obvestili visokega komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Nilsa Muižnieksa in ga prosili, naj zadevi urgentno nameni pozornost.

Zdravniki nikakor niso prva skupina, ki na to, da se jim dogaja nekaj, kar ni prav, opozarja neko tujo javnost. To so pred njimi počele tako druge poklicne kot politične skupine ali ljudje, ki jim je bila skupna borba proti določeni krivici. Kar pismo Fidesa loči od velike večine drugih pisem in pritožb na mednarodne institucije, je to, da so vsi drugi imeli težave z oblastjo. Država je bila tista, ki jim je kratila pravice, jih ni spoštovala, jih je omejevala.

Posebnost Fidesovega pisma je, da so oni z vlado pravzaprav zadovoljni, na Svet Evrope so pisali zaradi do nedavnega svojih »soborcev« – drugih sindikatov javnega sektorja, ki po njihovem mnenju populistično ščuvajo proti zdravnikom in širijo nestrpnost do njih, in to menda predvsem zato, da bi zakrili, kako neuspešni so sami v pogajanjih z vlado.

Seveda je legitimno, da nekdo, ki se počuti ogroženega, na to opozori. Ali je bil način, na katerega so to storili zdravniki in naslovnik, ki so ga izbrali, najustreznejši za rešitev njihovega problema, je najbrž mogoče razpravljati. Z javnim obračunavanjem z drugimi sindikati javnega sektorja, ki zahtevajo odpravo varčevalnih ukrepov, veljavnih za vse javne uslužbence, torej tudi za zdravnike, so kar veliko uslugo naredili vladi. Če so mislili, da bo pisanje komisarju vplivalo na to, kako nanje gleda družba, utegnejo končati precej razočarani.