Fiktivni vpisi so nas v treh letih stali 50 milijonov

Ljubljana – Čez dober mesec bo objavljen razpis za vpis na študij, ki se bo predvidoma začel marca in končal oktobra. Predvsem takrat bodo prosta mesta iskali tisti, ki jih bolj kot izobraževanje zanimajo pravice študentskega statusa. Težkega dela ne bodo imeli, saj še vedno nimamo sistema preprečevanja navideznih vpisov. Državo so fiktivni študenti po ugotovitvah računskega sodišča v treh letih stali najmanj 50 milijonov evrov. Tudi o tem bodo danes razpravljali člani komisije za nadzor javnih financ.

Kako definirati fiktivne študente, ne vemo, vsaj uradno ne. Vemo pa, da v zadnjih treh letih skoraj polovica vpisanih na višjo strokovno šolo ptujskega šolskega centra ni opravila niti enega izpita v prvem letniku. Na ljubljanskih teološki fakulteti je bilo takih 38, kar je petina, je ugotovilo računsko sodišče. Tam so še izračunali, da bi lahko bilo navidezno vpisanih v vse višje- in visokošolske programe 18.000. Če so vsi uveljavljali pravico do subvencionirane prehrane, obveznega zdravstvenega zavarovanja in olajšave dohodnine za vzdrževane člane, so državo stali 50 milijonov evrov. Ali več: ta strošek ne vključuje ostalih pravic, kot so subvencionirano bivanje in prevoz ter pravica do študentskega dela.

Navidzni vpis je navidezna rešitev

Prav slednje je najpogostejši razlog, da se mladi fiktivno vpišejo na visoko-, višjo- ali vedno pogosteje tudi na srednjo šolo. Ali so zaradi razmer na trgu prisiljeni to možnost izkoristiti. Na ptujski šolski center je, denimo, pisala absolventka filozofske fakultete: »Želela bi se vpisati na vaš izredni program, ampak izključno zaradi statusa, saj delam v mladinskem centru in potrebujem status študenta.«

Nekatere šole so zato že sprejele pravilnik o odgovornosti študentov, druge so fiktivni vpis poskusile omejiti z izdajo zgolj trimesečnega potrdila o vpisu, a so menda kmalu ugotovile, da za to nimajo zakonske podlage. Spet druge institucije, kot smo pred časom razkrili v Delu, pa ponujajo status fiktivnim študentom celo pod ugodnejšimi pogoji. Študenti so zadovoljni, ker plačajo le vpisnino, ne pa tudi šolnine, šole pa, ker si s tem zvišujejo prihodke.

Čeprav je to že neštetokrat popisana zgodba, pa, kot je ugotovilo računsko sodišče, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport še vedno ni opredelilo navideznega vpisa, ne spremlja njegovega obsega, ne analizira razlogov zanj in njegovih posledic ter ni pripravilo ukrepov za sistemsko ureditev preprečevanja fiktivnih vpisov. To ne omogočata niti zbirki podatkov CEUVIZ in elektronska evidenca eVŠ, za kateri je bilo od 2011 do marca 2014 porabljeno skoraj milijon evrov.

Računsko sodišče je ministrstvu, takrat z Jernejem Pikalom na čelu, naložilo štiri popravljalne ukrepe, toda le dva sta bila izvedena zadovoljivo, dva ne. Kaj bo narejeno v prihodnje in kdaj, ne vemo, saj z ministrstva na naša vprašanja niso odgovorili. Morda bomo izvedeli danes na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ, kamor je vabljena tudi nova ministrica Stanka Setnikar Cankar.

Je pa ob reševanju fiktivnih vpisov, opozarja predsednik študentske organizacije Žiga Schmidt, treba razumeti širši kontekst, problem pa reševati sistemsko, z ureditvijo terciarnega izobraževanja in proaktivnim načrtovanjem ukrepov za mlade po zaključku študija in ob prehodu na trg dela. Zakonska podlaga je nujna za omejitev navideznih vpisov, toda s tem problema teh študentov in nezaposlenih mladih diplomantov ne bomo rešili.