Glasen poziv za več miru v Vratih
V naravo bomo po mir prihajali dostojanstveno, spoštljivo, mirno in brez hitenja – skratka, brez avtomobilov.
Odpri galerijo
Dolina Vrata FOTO: Jože Suhadolnik
V soboto bodo poskusno omejili promet v eno najlepših alpskih dolin pri nas, dolino Vrata. Velik pritisk motornih vozil na zadnje ostanke neokrnjene narave, ki se praviloma zgosti v nekaj mesecih, dolini v Triglavskem narodnem parku in tik pod oboževanim očakom že desetletja ne koristi. Pobudo občine Kranjska Gora in uprave TNP o poskusni omejitvi prometa v dolino Vrata bo treba podpreti. Tudi tokrat bodo spet bolj kot besede pomembna dejanja.
Končno, bi lahko rekli, so se pristojni zmigali in začeli odločno akcijo, od katere pričakujemo, da bo čim prej dala tudi konkretnejši rezultat: stalno omejitev prometa motornih vozil v alpski dolini. In pri tem ne mislimo samo na dolino Vrata, ampak tudi na vsa podobna območja v Sloveniji, do katerih sodobni človek pogosto ne kaže primernega spoštovanja. Hitrih sprememb ni mogoče pričakovati, a vztrajnost pri spoštovanju usmeritve lahko obrodi sadove; tudi v Bohinju se je vztrajnost na področju trajnostnega transporta začela obrestovati.
Le tako da bomo v naravo po mir in uživanje v lepotah prihajali dostojanstveno, spoštljivo in mirno, brez hrupa in hitenja, skratka brez avtomobilov, lahko pokažemo, da nam je mar za naravo in okolje, da nam je mar za vrednote, ki jih neokrnjena narava simbolizira, da razumemo pomen miru in lepega, da razumemo živi in neživi svet, ki nas obdaja in smo z njim povezani tesneje, kot si sploh lahko mislimo, da smo odgovorni do okolja in solidarni s prihodnjimi generacijami.
Nekoliko grenko je spoznanje, da se teh vprašanj, ki so jih ponekod v tujini rešili že davno, zavedamo dolgo, vendar ustreznih ukrepov, ki bi načelna stališča podprla v konkretnih akcijah, ni bilo oziroma jih je bilo premalo: v Vratih smo pred prvim takim resnim poskusom šele leta 2018. Bolje pozno kot nikoli, bi lahko rekli, vendar je to lahko le slaba tolažba.
Svetu vlada brezčutni ter za marsikoga in marsikaj pogubni pohlep. Temu ni mar ne za mir, ne za lepoto, ne za ljudi, ne za živali, ne za rastline, ampak le za lastno udobje in dobiček. Za udobje in dobiček je tehnološko visoko razvito človeštvo do zdaj žrtvovalo že zelo veliko, zdaj smo pred odločitvijo, ali bomo tudi v Sloveniji žrtvovali še več ali pa se bomo le pokorili pred naravo, ki je v zadnjem obdobju človeku že večkrat nazorno pokazala svojo izjemno rušilno moč. Seveda to ni dilema, ki bo delila, saj je odgovor lahko le en sam: ne, ne bomo žrtvovali vsega.
Pravi občudovalci narave se bodo zato v soboto v Vrata (in ne le tja) odpravili peš, s kolesi ali z javnim prevozom. Mir, ki ga bosta ta dan užila tamkajšnja flora in favna, z njima pa ga bo užival tudi človek, bo pravzaprav glasen poziv človeku za spoštljiv odnos do narave in stvarstva.
Končno, bi lahko rekli, so se pristojni zmigali in začeli odločno akcijo, od katere pričakujemo, da bo čim prej dala tudi konkretnejši rezultat: stalno omejitev prometa motornih vozil v alpski dolini. In pri tem ne mislimo samo na dolino Vrata, ampak tudi na vsa podobna območja v Sloveniji, do katerih sodobni človek pogosto ne kaže primernega spoštovanja. Hitrih sprememb ni mogoče pričakovati, a vztrajnost pri spoštovanju usmeritve lahko obrodi sadove; tudi v Bohinju se je vztrajnost na področju trajnostnega transporta začela obrestovati.
Le tako da bomo v naravo po mir in uživanje v lepotah prihajali dostojanstveno, spoštljivo in mirno, brez hrupa in hitenja, skratka brez avtomobilov, lahko pokažemo, da nam je mar za naravo in okolje, da nam je mar za vrednote, ki jih neokrnjena narava simbolizira, da razumemo pomen miru in lepega, da razumemo živi in neživi svet, ki nas obdaja in smo z njim povezani tesneje, kot si sploh lahko mislimo, da smo odgovorni do okolja in solidarni s prihodnjimi generacijami.
Nekoliko grenko je spoznanje, da se teh vprašanj, ki so jih ponekod v tujini rešili že davno, zavedamo dolgo, vendar ustreznih ukrepov, ki bi načelna stališča podprla v konkretnih akcijah, ni bilo oziroma jih je bilo premalo: v Vratih smo pred prvim takim resnim poskusom šele leta 2018. Bolje pozno kot nikoli, bi lahko rekli, vendar je to lahko le slaba tolažba.
Svetu vlada brezčutni ter za marsikoga in marsikaj pogubni pohlep. Temu ni mar ne za mir, ne za lepoto, ne za ljudi, ne za živali, ne za rastline, ampak le za lastno udobje in dobiček. Za udobje in dobiček je tehnološko visoko razvito človeštvo do zdaj žrtvovalo že zelo veliko, zdaj smo pred odločitvijo, ali bomo tudi v Sloveniji žrtvovali še več ali pa se bomo le pokorili pred naravo, ki je v zadnjem obdobju človeku že večkrat nazorno pokazala svojo izjemno rušilno moč. Seveda to ni dilema, ki bo delila, saj je odgovor lahko le en sam: ne, ne bomo žrtvovali vsega.
Pravi občudovalci narave se bodo zato v soboto v Vrata (in ne le tja) odpravili peš, s kolesi ali z javnim prevozom. Mir, ki ga bosta ta dan užila tamkajšnja flora in favna, z njima pa ga bo užival tudi človek, bo pravzaprav glasen poziv človeku za spoštljiv odnos do narave in stvarstva.
