Glasni spokoj

Trenutki, preden zjutraj zazvoni budilka, so najlepši. Ne le zato, ker veš, da še ni treba vstati, čeprav se najpogumnejši odločijo tudi za to možnost, ampak zato, ker je to čas tišine, miru in spokoja pred prihajajočim hrupom dneva.

Pravzaprav je hrupno že zelo zgodaj, ko svetlobe skoraj ni. Še preden prvi žarki obliznejo vrhove in se okopajo v rosnih kapljicah, se začnejo glasni ptičji pogovori. Kaj vse si imajo ptice povedati ob urah, ki se ob koncih tedna zdijo precej nehumane, ni znano. Vsekakor pa niso redkobesedne. Mimogrede: večino imajo povedati samci. Branijo teritorij, tudi brez boja ali arbitraže se lahko dogovorijo za območje, s petjem iščejo partnerice, ko samec najde samico, jo spet s petjem prepričuje, da naj se pari z njim in splete gnezdo, na koncu jo s petjem spodbuja, da sedi na jajcih in poskrbi za mladiče. Skratka, za ptičjega samca je dobro, da je dober pevec. In če nismo vsega naveličana najstnica, ki bi postrelila vse ptiče pred sedmo uro, lahko pošteno povemo, da ptičji pevci ne le na samice, ampak tudi na vse druge prisotne, četudi še v postelji, delujejo blagodejno.

Zanimivo je, da ptičem zlepa ne zmanjka energije. Ne pijejo ­kamiličnega čaja za glas, ampak le pojejo. Vendarle je to obet novega življenja. Nekateri se pogovarjajo tudi z drugimi vrstami, celo tistimi na dveh nogah. Če jim zažvižgaš, zagostolijo nazaj. Eni imajo posebno štimo, drugi sploh ne pojejo, ampak se bolj ali manj glasno oglašajo. Ko je ptičji zbor posebej glasen, veš, da je nekaj narobe ali da se bliža nevarnost. Ptiči veliko govorijo. Le da jih v hitrosti vsakdanjika in ob zvokih prometa skoraj ne slišimo. Spet jih zaznamo zvečer, ko se dan umiri, ko je spokoj pred vrati. In ko že mislimo, da bo zavladala tišina, začnejo svoj nekajurni rokenrol še žabe.

Če želite lep dan, prisluhnite spokoju.