Golfska asimetrija

To, kar se dogaja z igriščem za golf v slovenski Istri, bi pravzaprav moralo v knjigo rekordov slovenske brezupnosti. Sečoveljski golf je zbombardiran s stereotipi okoljske oporečnosti in stereotipi uničevanja »svete« obdelovalne zemlje. Toda, kakor koli primerjaš ta projekt s prakso v Sloveniji, vedno dobiš isti izid: klišeji ne zdržijo preproste logične presoje.

V Sloveniji imamo 15 igrišč za golf. Nikjer niso bila sporna, čeprav so jih v devetih desetinah primerov postavili prav na najrodovitnejša zemljišča. Še najmanj sporna so bila v najbolj kmečkih okoljih. Problem je golf v najbolj turistični občini.

Zemljebrižništvo, ki opozarja na izgubo obdelovalne zemlje, zvodeni, ko izvemo, da ima sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v državi 6383 hektarov zaraščenih ali neobdelanih kmetijskih zemljišč, samo na obalnem območju 564 hektarov.

Trditev, da je v sečoveljski Ribili »najboljša« zemlja, ne ustreza resnici. Edino Golf Istra ima pedološko analizo tamkajšnje zemlje, toda strokovnih analiz na ministrstvu nočejo brati. Dva kmeta, ki sta obdelovala te površine, Guido Mahnič in Egidij Žiber, sta se približno osem let zaman trudila in drug za drugim kmalu omagala. Zdaj je zemljišče že 20 let neobdelano, kot je bilo tudi pred tem.

Leta 2009 so na ministrstvu za kmetijstvo vendarle prižgali zeleno luč golfu pod pogojem, da investitor poišče ustrezno nadomestilo drugih zemljišč, ki bi jih ustrezno izboljšal in predal skladu v uporabo. Na podlagi takšnega nadomeščanja zemljišč so januarja 2010 dobili pozitivna soglasja. Pol leta pozneje se je zamenjal samo en argument (v osebi ministra Dejana Židana), ki je vplival na to, da so 29. junija izdali negativno mnenje. Toda le mesec pozneje, 31. julija 2010, je ista vlada z istim ministrom sprejela celo državni prostorski načrt za 94 hektarov veliko igrišče za golf na območju Šmartinskega jezera pri Celju. Ste morda kdaj slišali kakega kmeta, ki bi bil plat zvona, ker smo ostali brez 94 hektarov najboljše zemlje pri Celju? Ne. In še več: ker je leto pozneje prenehala veljati zakonska določba o nadomeščanju odvzetih kmetijskih zemljišč, so pri celjskem golfu ugotovili, da investitorju odvzetih 94 hektarov zemljišč ni treba nadomestiti. V sečoveljskem primeru pa so isto spremembo zakona uporabili kot dodaten argument proti golfu, češ, zdaj pa zakon tako in tako ne dopušča več nadomeščanja odvzetih zemljišč. Kakor komu drago, torej, v tej asimetrični Sloveniji.

Lahko bi naštevali, kako dobro sodelujejo vinogradniki in golfisti na Zlatem griču. Lahko bi vprašali hrvaške istrske kmete v bližini golfa pri Kempinskem na Savudriji, kaj jim prinaša igrišče. Morda bi nehote spoznali, da imajo od golfa še največ koristi – kakšen absurd – kmetje. In ker bomo verjetno zaman čakali dobrosrčneža, ki bi investiral poldrugi milijon evrov v melioracijo zemljišča v sečoveljski Ribili, bomo tam še naprej ohranjali močvirje, da bo asimetrija slovenske zavisti in drobnih interesov cvetela še na mnoga leta.