Hitri ali zaostali
Če bo Slovenija v svojih nišah vodilna, bo zmagovalka podnebnega prehoda in posla.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Razmerja v svetu se spreminjajo. Še pred kratkim so s Kitajske prihajale fotografije mest z zadušljivim zrakom, pri nas pa smo gledali kitajske turiste z maskami, ki so jih navajeni od doma. Vmes, tudi z olimpijskimi igrami in zapiranjem termoelektrarn na premog, so prišli na okus modrega neba. In tega nočejo spet izgubiti.
Tako velike države se hitro ne da povsem obrniti, če ni to trdno (o)določeno od zgoraj. A vodstvo se je odločilo, usode direktorjev v energetiki pa so odvisne od izpolnjevanja ciljev. Tako so hitro preskočili nekaj stopnic. Premog in nafta izgubljata pomen, obnovljivi viri in jedrska energija pa ga pridobivajo, prav tako električna mobilnost. Omrežja morajo to prenesti brez prevelikih izgub, zato so upravljavci omrežja že sposobni ugasniti hladilnike v gospodinjstvih. Vse to je posel prihodnosti.
Pri nas, v majhni državi, ki bi lahko bila zelo prilagodljiva, sprejemala prihodnost z odprtimi rokami, saj se zelo dobro znajde v nišah, ki se odpirajo, pa so odločitve nekaj, česar se izogibamo. Imamo močno avtomobilsko industrijo z velikim deležem BDP, prihodnost pa je zelo jasna. Leta 2028 ne bo nobenega novega avtomobila, ki ne bo vsaj hibrid. Tega se zavedajo tudi v slovenski industriji, kjer snujejo tudi načrte za učinkovitejšo proizvodnjo električnih motorjev.
Veliko znanja je tudi pri baterijah in za njihov razvoj so na voljo evropska sredstva. Za podporo gospodarstvu bi bilo smotrno podpreti ustanovitev in razvoj centra za baterije. Slovenija zato lahko zagovarja kar največje mogoče znižanje izpustov novih avtomobilov. Podnebni dogovor in podnebno poročilo, ki je izšlo ta teden, sta dovolj jasna. Za zmanjšanje emisij imamo 12 let časa, nobene možnosti popuščanja ni. Industrija se bo morala prilagoditi, če bo Slovenija v svojih nišah vodilna, bo zmagovalka.
Tako velike države se hitro ne da povsem obrniti, če ni to trdno (o)določeno od zgoraj. A vodstvo se je odločilo, usode direktorjev v energetiki pa so odvisne od izpolnjevanja ciljev. Tako so hitro preskočili nekaj stopnic. Premog in nafta izgubljata pomen, obnovljivi viri in jedrska energija pa ga pridobivajo, prav tako električna mobilnost. Omrežja morajo to prenesti brez prevelikih izgub, zato so upravljavci omrežja že sposobni ugasniti hladilnike v gospodinjstvih. Vse to je posel prihodnosti.
Pri nas, v majhni državi, ki bi lahko bila zelo prilagodljiva, sprejemala prihodnost z odprtimi rokami, saj se zelo dobro znajde v nišah, ki se odpirajo, pa so odločitve nekaj, česar se izogibamo. Imamo močno avtomobilsko industrijo z velikim deležem BDP, prihodnost pa je zelo jasna. Leta 2028 ne bo nobenega novega avtomobila, ki ne bo vsaj hibrid. Tega se zavedajo tudi v slovenski industriji, kjer snujejo tudi načrte za učinkovitejšo proizvodnjo električnih motorjev.
Veliko znanja je tudi pri baterijah in za njihov razvoj so na voljo evropska sredstva. Za podporo gospodarstvu bi bilo smotrno podpreti ustanovitev in razvoj centra za baterije. Slovenija zato lahko zagovarja kar največje mogoče znižanje izpustov novih avtomobilov. Podnebni dogovor in podnebno poročilo, ki je izšlo ta teden, sta dovolj jasna. Za zmanjšanje emisij imamo 12 let časa, nobene možnosti popuščanja ni. Industrija se bo morala prilagoditi, če bo Slovenija v svojih nišah vodilna, bo zmagovalka.
