»Huh« po slovensko

Pravosodni minister Goran Klemenčič je v začetku tega tedna predstavnike Banke Slovenije, Nacionalnega preiskovalnega urada, tožilcev in sodnikov odpeljal na strokovno ekskurzijo na Islandijo. Obisk te severnoevropske države ni bil naključen. Otok ni znan samo po gejzirjih in huronskih navijaških vzklikih »huh«, s katerim so Islandci vlivali moč svojim nogometašem na letošnjem Euru, ampak tudi po učinkovitem obračunu z bančnim kriminalom. Tega – učinkovitega obračuna, seveda, ne bančnega kriminala – v Sloveniji primanjkuje.

Islandci so bili nad početjem njihovih bankirjev ogorčeni in so kazen zanje zahtevali tudi na ulici. Islandija je zato za preiskovanje in pregon bančnega kriminala ustanovila posebno tožilstvo, v katerem je bilo zaposlenih 110 tožilcev in kriminalistov ter drugih strokovnjakov, hkrati pa so sodelovali še z zunanjimi forenziki. Zaradi njihovega dela so za zapahi pristali številni nekdanji bankirji. Ravno prejšnji mesec je vrhovno sodišče v Reykjaviku devet višjih bančnikov spoznalo za krive manipulacije trga, kar naj bi privedlo do finančne krize leta 2008. Skupaj jih je v zaporu pristalo skoraj 30.

Upati je, da bodo slovenski odločevalci, regulatorji, organi pregona in sodna veja oblasti iz obiska pri tožilcu Ólafurju Haukssonu potegnili novo znanje in izkušnje ter jih konkretno vpeljali v Sloveniji. Sporna dejanja bankirjev so, poleg objektivnih okoliščin gospodarske krize, odgovorna za bančno luknjo, ki so jo z milijardami evrov zakrpali davkoplačevalci. Nepravilnosti v bankah ugotavljajo tako vodstva bank, centralna banka kot tudi policija in tožilstvo pa še protikorupcijska komisija, parlamentarna preiskovalna komisija ... Vloženih je bilo na desetine kazenskih ovadb in tožb v skupni vrednosti več sto milijonov evrov. A sodnih epilogov je tudi osem let po začetku krize in tri leta po bančni sanaciji malo. Zato je odločitev o ustanovitvi specializiranega sodišča za gospodarski kriminal po vzoru specializiranega tožilstva dobra, a prepozna.

Doslej ni bil obsojen še noben bankir. Ne pozivamo k linču, pozivamo pa k utemeljeni in strokovni sodni razjasnitvi sumov nepravilnosti v slovenskih bankah. Čim prej. Sodni epilogi niso pomembni zgolj zaradi kaznovanja tistih, ki so odgovorni za bančno luknjo ali pa so se na račun Slovencev celo okoristili, ampak tudi zaradi prihodnosti. Kakšno sporočilo daje oblast, če konec dneva nihče ne bo odgovoren za bančno luknjo? Da se je mogoče okoriščati nekaznovano? Poleg tega se mora oblikovati sodna praksa, da bodo bančniki vedeli, kaj lahko sploh delajo. Zdaj se mnogi pred strahom ovadb in tožb bojijo tudi zvite vrvi – in tako si ne upajo delati poslov.

Za učinkovit boj proti bančnemu kriminalu pa so poleg specializiranega sodišča nujni tudi znanje, resnična želja in pogum bančnikov, policistov, tožilcev in sodnikov. Potreben je njihov glasen in odločen »huh«.