Igra z ognjem

Po podpisu pogodbe o prodaji Cimosa italijanskemu kupcu smo na tem mestu zapisali, da ima Cimosova ladja na plovbi do mirnih voda pred seboj še kar nekaj čeri južno od Piranskega zaliva. Izkazalo se je, da so bile te verjetno večje in ostrejše, kot so prodajalci pričakovali. Zdaj se zdi, da je močno načeta Cimosova barka prešla najbolj razburkano morje – če do četrtkove seje hrvaške vlade ne bo sledilo še kakšno neprijetno presenečenje.

Ministra Počivalšek in Marić zagotavljata, da je agonija glede spora končana. Brez dogovora bi bilo ogroženih 4000 delovnih mest, ogromno dobaviteljev in več deset milijonov evrov v državnih blagajnah. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Na to so opozorili delavci iz obeh držav, ki so sposobni večje enotnosti in sodelovanja kot politiki.

Ti so namreč sklenili dogovor zadnji dan pred rokom, ki ga je postavil italijanski sklad Palladio Finanziaria. Zato kljub sporazumu hrvaška igra z ognjem verjetno ni bila brez posledic za slovenski General Motors. Njegovi kupci, pomembna avtomobilska podjetja, namreč zahtevajo stabilno lastništvo koprskega podjetja in nemotene dobave. Na to kaže tudi to, da je Cimos po objavi novice o njegovi prodaji po besedah njegovega predsednika uprave Gerda Rosendahla dobil veliko novih naročil za prihodnjih sedem let, ki jih lahko uresničijo z novim lastnikom. Da pa je bil Cimos postavljen na rob prepada, zagotovo ni prispevalo k njegovemu ugledu kot stabilnega podjetja, ki bi si ga za partnerja želeli BMW, Audi, Bentley, Porsche, Ford, PSA Peugeot Citroën.

Da bo Cimos res rešen, kot pravita ministra, bo novi lastnik med drugim moral pomiriti Cimosove kupce. Nato pa bomo lahko tudi podali oceno, kako uspešni so bili pri svojem najpomembnejšem primeru v Družbi za upravljanje terjatev bank.